ko (16.068-16.167)

16068. spleteníčiti, -ı̑čim, vb. pf. zusammenpfuschen ( z. B. einen Aufsatz), Cig. (T.); nekoliko vrstic s., LjZv.; zusammenstümpern: na novo spleteničene besede, Levst. (Zb. sp.).
16069. spletenjáča, f. ein geflochtener Korb, C.
16070. spletníca, f. = spletenica 1), der Korb, M.
16071. spleveniti, -im, vb. pf. entwenden, ko>Savinska dol.ko>
16072. splı̑nəc, -nca, m. die Kornweihe (circus pygargus), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
16073. spljáka, f. ploščat, ne prevelik kamen: igrajmo v spljake! Erj. (Torb.); — nam. spiljaka? prim. spilja.
16074. splòh, adv. allgemein; s. znan, allgemein bekannt; ta teden bodo sploh začeli trgati; — immer, gewöhnlich; sploh tako delajo, sie thun es immer so; = na sploh, Erj. (Izb. sp.); — überhaupt: ti sploh nimaš nič govoriti.
16075. splošína, f. die Allgemeinheit: kakor splošina tega sveta misli, Jurč.; — die Gewöhnlichkeit, die Gemeinheit, C.
16076. spọ̑dnji, adj. unterhalb befindlich, der untere, Unter-; s. del, spodnja vrsta, spodnje kolo; spodnje šole, die unteren Schulen, Cig.; (spodnjejše sukno = slabejše, manjše vrednosti, Erj. [Torb.]).
16077. spodǫ́biti se, -dǫ̑bim se, vb. impf. sich schicken, sich geziemen; spodobi se, es geziemt sich, es schickt sich; spodobi se ti, kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo = es schickt sich für dich wie eine Faust aufs Auge, Cig.
16078. spodobováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich geziemen: ne spodobuje se, Erj. (Torb.).
16079. spogledljìv, -íva, adj. kokett, Cig., Jan.
16080. spogledljı̑vka, f. die Kokette, Cig.
16081. spogledovȃnje, n. das Blickewechseln, das Kokettieren, Cig.; — javno s., das öffentliche Ärgernis, Levst. (Nauk).
16082. spogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad spogledati; 1) s. koga, jemanden beliebäugeln, Cig.; — 2) s. se, Blicke wechseln, kokettieren, Cig.; — ljudje se spogledujejo nad menoj, ich gebe den Leuten Ärgernis, Jan. (H.).
16083. spọ̑jina, f. 1) das Band, Hip.; die Bindgerte, M.; s spojinami so plotni koli zvezani, Dol.; — 2) spojína, die Verbindung (= das Verbundene), Cig. (T.), C.; pos. die chemische Verbindung, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.); kovinske spojine, Metallverbindungen, Cig. (T.).
16084. spojíti, -ím, vb. pf. verbinden, vereinigen, Jan.; železne kose s. (= zvariti), C.; — löthen, Cig. (T.), C.; — amalgamieren, C.; — chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — s. se, sich fleischlich vermischen, V.-Cig.
16085. społnják, m. der mit jemandem Besitz und Nutzen theilt, Kop.- Mik.; — prim. spolu.
16086. spolovíniti, -ı̑nim, vb. pf. halbieren, Mur.; Gemeinschaft machen in Bezug auf Besitz und Nutzen einer Sache, C.; — greh s. s kom, gemeinschaftlich sündigen, Ravn.
16087. spọ̑lu, adv. 1) (prvotna oblika za: spoli, spol', prim. stsl. sь polu, is-polu, halb, zur Hälfte); spolu ("spul") dati pobirati fižol (tako, da ga pobirač le polovico odda, pol pa obdrži za nabiranje), jvzhŠt.; na s. ("spul"), halbpart, Dol.; — 2) ("spuvu" immer, Guts.; [morda nam. spolu, prim. spoloma, nacheinander, C.], "spovo", Kol.; "spuvi" Kor.- C.).
16088. spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.- Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.- Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.- Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.- Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
16089. spomẹ́niti se, -im se, vb. pf. = pomeniti se, sich besprechen, Z.; spomenjen biti s kom, mit jemandem im Einverständnis sein, Cig.
16090. spomẹ́njati se, -am se, vb. impf. ad spomeniti se; = pomenkovati se, ein Gespräch oder Gespräche führen, Z., vzhŠt.
16091. spomenjénje, n. die Erinnerung: bridko s. (-menenje) Guts. (Res.).
16092. spomı̑n, m. 1) ein Zeichen als Mahnung, Vorbedeutung u. dgl.; spomin se glasi, kadar ima kdo umreti: ali tolče kje, ali zvoni, ali pride bela podoba, pa spet zgine itd., Zora; — 2) das Erinnerungsvermögen, das Gedächtnis; dober s. imeti; slabega spomina biti, ein schwaches Gedächtnis haben; iz spomina vedeti, auswendig wissen, Cig.; — 3) die Erinnerung, das Andenken; za s. komu kaj dati; v s. slavne zmage, zum Andenken an den glorreichen Sieg; v dobrem spominu koga ohraniti; — das Gedächtnis der Verstorbenen im kirchlichen Gebet, jvzhŠt.; — das Todtenamt am Sterbetag, vzhŠt.- C.; — die Erforschung des Gewissens, Rez.- C.
16093. spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.- Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.- Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
16094. spomínjati, -am, vb. impf. ad spomniti; 1) erinnern; — vorbedeuten, Cig.; — in Erinnerung bringen, erwähnen, Cig., Vrt.; s. kaj, tudi: s. česa, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, sich besinnen; s. se koga, česa; tudi: s. se na koga, na kaj; — 3) s. na koga, an jemanden denken; Dekle kitice nareja, Pa na ljubčeka spominja, Npes.- M.
16095. spominováti, -ȗjem, vb. impf. 1) s. kaj, an etwas denken: s. poslednjo sodbo, Schönl.; — s. koga, jemandes Andenken feiern, Svet. (Rok.); — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, Z.; — 3) s. se = spomenjati se, spomenkovati se, Dict.
16096. spomísliti, -mı̑slim, vb. pf. = pomisliti; gedenken, an etwas denken: s. kaj, na kaj, Boh., Dalm.; spomislite, kako je on vam pravil, Trub.; na grehe moje mladosti ne spomisli! Trub.
16097. spomladánski, adj. Frühlings-; s. čas, -sko solnce.
16098. spọ̑mniti, -nim, vb. pf. 1) erinnern; s. koga česa (an etwas); spomni me te reči! Cig.; nav. spomniti koga na kaj; — s. se, sich erinnern; s. se koga (česa), na koga (kaj); zdaj sem se spomnil, jetzt ist es mir eingefallen; spomni se me, kadar se ti bo dobro godilo! — 2) vb. impf. gedenken, Meg.; spomnite! seid eingedenk! Dict., Jsvkr.; s. na koga (kaj), Trub.; spomnite na moje besede! Krelj; ne spomni na pregreho moje mladosti! Kast.; Bog spomni na Noeta, Ravn.; Na-te bom spomnil, Dokler bom živ, Npes.-K.; — tudi: s. se, Kr.- Levst. (Zb. sp.), Mik. (V. Gr. IV. 313.); — prim. spomeniti.
16099. spomóči, -mǫ́rem, vb. pf. s. si, sich helfen, Z.; (s. se, zu Vermögen kommen, Cig.); ( nam. vzp-?).
16100. spǫ̑na, f. 1) die Fessel, Cig., Jan., C.; — nav. pl. spone, die Fesseln: v spone dejati konja, človeka, Cig.; dati noge v spone, Dalm.; tujo ovco deno pastirji v spone, ako zajde v njih pašo, Erj. (Torb.); — spona je veriga, ki spenja ročici pri obloženem vozu, Gor.; tudi veriga, s katero se žrd poveže, kajk.- Valj. (Rad); — der Zaunring, Cig.; — der Spannstrick, Cig.; — 2) das Band bei den Zimmerleuten, V.-Cig.; — die Klammer, die Klampe, Jan. (H.); — das Thürband, Jan.; — die Clausur an Büchern, Cig.; — 3) die Zwinge, die Schraubenzwinge der Tischler, V.-Cig.; — 4) der Bindevocal ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — spọ̑na, Cv.
16101. sponȃšati, -am, vb. impf. ad sponesti; 1) vorwerfen, vorhalten, Meg.; s. komu kaj, Cig., Jan., C., nk.; — 2) s. koga, jemanden spöttisch nachahmen, nachäffen, C.; s. kaj: ptice sponašajo človeške besede, Hip. (Orb.); — ( nam. vzp-?).
16102. sponȃšati se, -am se, vb. impf. ad sponesti se; 1) = ponašati se, sich aufführen, Jsvkr.; — 2) = izponašati se, gut fortkommen, gedeihen, Cig., Jan., M.
16103. spǫ́nati, -am, vb. impf. fesseln: konja s. na paši, Cig.
16104. sponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen: s. komu kaj, Cig.; sramuj se prijatelju sponositi, ino kadar njemu kaj daš, — mu ne sponašaj! Dalm.; ne bodi mu sponošeno! Z.; — prim. sponesti.
16105. sporazumẹ́vati se, -am se, vb. impf. ad sporazumeti se; s. se s kom, mit jemandem sich zu verständigen suchen, nk.; — im Einverständnisse sein, sich vertragen; z vsem svetom se je lahko sporazumevala, Jurč.
16106. sporazumljìv, -íva, adj. verständnisinnig: sporazumljivo namigniti komu, LjZv.
16107. sporéči se, -réčem se, vb. pf. in einen Wortwechsel gerathen, sich zerzanken, übereinander kommen; malo smo se sporekli, Z.; tovariši se do dobrega sporeko med seboj, Cv.
16108. 1. spǫ́rən, -rna, adj. 1) ausgiebig: letos je seno sporno = tečno je, dasi ga je malo, Erj. (Torb.); — 2) sparsam, C.; spärlich, Jan.; sporno, mäßig, Habd.
16109. sporíš, m. das Eisenkraut (verbena officinalis), Cig., Tuš. (B.), Erj. (Torb.), Ščav.
16110. 2. spórnost, f. die Abscheulichkeit, Mur., Cig.; tudi spornọ̑st: prikazujejo se mu grehi z veliko grozo in spornostjo ("spornustjo"), Guts. (Res.).
16111. sposǫ́bən, -bna, adj. fähig, tauglich, Mur., Jan., C., nk.; s. za orožje, wehrhaft, Jan. (H.); s. za oliko, culturfähig, Cig. (T.); s. biti za kaj, sich zu etwas eignen, Jan.; — rus.
16112. spoštljìv, -íva, adj. ehrerbietig; spoštljivo pozdraviti koga.
16113. spoštováti, -ȗjem, vb. impf. in Ehren halten, achten; s. koga, jemandem Achtung zollen; spoštovani gospod! geehrter Herr!
16114. spotìk, -tíka, m. = spotika, Cig., Kos.
16115. spotikávati se, -am se, vb. impf. = spotikovati se, Mur.
16116. spotikljìv, -íva, adj. 1) leicht Anstoß nehmend, heiklich: niso tako spotikljivi, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma, Jurč.; — 2) anstößig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
16117. 3. spotíti, -ím, vb. pf. in Schweiß bringen; takov pot človeka spoti in utrudi, LjZv.; — s. se, in Schweiß gerathen; — anlaufen ( z. B. vom Glas), Cig.
16118. spovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. = vzdati, entbieten: mir komu s., Dalm.; ( nam. vzp-).
16119. spoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erkennen; wiedererkennen: nisem te več spoznal, tako si se izpremenil; po obleki koga s.; pismo s., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — wahrnehmen: na očeh s., an den Augen ansehen; iz pisem s.; — kennen lernen: do dobrega s. koga, einen ausstudieren, Cig.; s. samega sebe; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, Mur., Cig.; — zur Erkenntnis gelangen: resnico s.; — kar spoznam, soviel ich abnehmen kann, nach meiner Einsicht, Cig., Jan.; erachten; za dobro, potrebno s.; — 2) anerkennen; — gerichtlich entscheiden, Z.; za nedolžnega s., freisprechen; — zuerkennen, C.; to je meni spoznano, Z.; — 3) bekennen, Cig., Jan.; sama je kralju spoznala, Jsvkr.
16120. spozváti, -zóvem, vb. pf. zusammenrufen: konje s., Danj. (Posv. p.).
16121. sprȃva, f. 1) der Vergleich, ein gütliches Abkommen, die Versöhnung, die Sühne; boljša je kratka sprava nego dolga pravda; spravo delati, Meg.; spravo piti, den Ausgleichstrunk trinken, Dol.; — 2) das Zeug, das Geräth; ribiška s., Dict.; lovska s., Cig.; kuhinjska s., C.; bojna, vojaška s., Cig., C.; hišna s., die Hauseinrichtung, ogr.- C.; — 3) kraj, kjer se kaj spravlja: = žep, Dol.; — = mehur, napolnjen sala, ki rabi v mažo ali tudi obelo, Ip., Erj. (Torb.); — 4) das Lab, Štrek.
16122. správən, -vna, adj. 1) sparsam, ökonomisch, geeignet zum Verwahren, Svet. (Rok.), Dol., Gor.; — 3) ordentlich, regelrecht: spravno govoriti, Vod. (Izb. sp.); — 4) Versöhnungs-: sprȃvni dar, Cig.; — versöhnlich, verträglich, Mur., Cig., Jan.
16123. správiti, -prȃvim, vb. pf. 1) aussöhnen; dva človeka, ki sta se skregala, zopet s.; bolnika z Bogom s.; s. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen; z Bogom se s.; — 2) aufbewahren; dobro spravi denar, da ga ne izgubiš, da ti ga ne ukrade kdo! nedeljsko obleko v škrinjo s.; bolje je spravljeno jajce, kakor sneden vol, Npreg.- Met.; — einheimsen, einbringen; otavo smo o lepem vremenu spravili; — 3) (an einen Ort) schaffen, bringen, in einen Zustand versetzen; proč, s pota s., wegschaffen; z mize s., abräumen; vkup s., zusammenbringen; (s., versammeln, Meg.); vino ga je pod mizo spravilo; ni ga bilo domov s.; otroka spat s.; s. kaj v denar, etwas zu Gelde machen; vojsko na noge s., ein Heer mobil machen, Cig.; nič ni iz njega s., man kann nichts aus ihm ziehen; to ga bo spravilo pod zemljo, das wird sein Tod sein; na beraško palico s., auf den Bettelstab bringen; pod se, pod svojo oblast s., unter seine Gewalt bringen; v red s., in Ordnung bringen; na dan s., ans Tageslicht fördern; v zadrego s., in Verlegenheit bringen; — s. si, sich anschaffen, Npes.-Vraz; — s. se, sich fortmachen; glej, da se spraviš od tod! mache, dass du von hier fort kommst! skozi luknjo, na drevo se s., sich durch das Loch, auf den Baum hinaufarbeiten; s. se nad koga, sich über jemanden hermachen; s. se k čemu, sich an etwas machen; s. se k delu.
16124. správljati, -am, vb. impf. ad spraviti; 1) auszusöhnen suchen: že dolgo spravljam brata, pa ju ne morem spraviti; — 2) aufbewahren: denar v omaro s.; s. (= ne razsipavati), ogr.- Valj. (Rad); — einheimsen, einbringen: koruzo, mrvo s.; platno s., die Leinwand von der Bleiche nachhause schaffen, C.; — 3) schaffen, bringen: kamenje s pota s.; otroka spat s.; v nesrečo s. ljudi; na dan s. kaj; po hiši s., im Hause (im Zimmer) aufräumen, jvzhŠt.; — s. se, sich anschicken: s. se na pot, k delu; na drevo se s., sich auf den Baum emporarbeiten; — 4) s. se, Umgang haben: z razumnimi ljudmi se s., Mur.
16125. sprȃvnik, m. 1) der Versöhner, Cig., C.; — 2) der Vorsteher einer Alpenwirtschaft, Z.; der Senne, Jan.; = mlekar v planinskem stanu, Goriš.)- Štrek. (Let.); spravnik nam ni hotel siratke dati, Glas.
16126. sprážiti, -prȃžim, vb. pf. schmoren, prägeln, rösten, Cig.; s. komu jajc, jemandem eine Eierspeise machen, SlGor.
16127. sprę́či, sprę́žem, vb. pf. zusammenspannen, Z.; — s. se s kom, auf jemandes Seite treten, es mit ihm zu halten anfangen, C.
16128. sprẹ̑dnji, adj. der vordere, Vorder-; s. del, s. konec; sprednja soba, die Antichambre, Cig.
16129. sprejẹmȃvəc, -vca, m. der Empfänger, der Bewillkommer, C.
16130. spreję̑mba, f. die Aufnahme: s. popotnikov, Cig.
16131. spreję̑mək, -mka, m. 1) = sprejem 1), sprejema, Jan.; — 2) = ono malo vina, ki ga uteče, kadar se pipa nastavlja, Erj. (Torb.).
16132. spreję́ti, sprẹ́jmem, vb. pf. aufnehmen: v društvo koga s.; v sveti raj me sprejmi! Kast.; kdor vas sprejme, mene sprejme, Ravn.; empfangen; gosta s.; — entgegennehmen, annehmen; povabilo, denar s., Cig., nk.; — übernehmen, Jan.; — praes. tudi: sprejmèm, Valj. (Rad), in sprejámem, C.; — prim. vzprejeti.
16133. sprẹ́miti, -im, vb. pf. begleiten; s. koga od hiše do ceste; (izp-, Trub.- Mik.).
16134. sprẹ̑mstvọ, n. die Begleitung, das Geleit, das Gefolge, Cig., Jan., nk.; vojaško s., Cig.
16135. 1. sprẹ́ti se, sprèm se, vb. pf. 1) sich emporstemmen, sich erheben: s. se po koncu, C.; konj se je sprl, das Pferd ist wild geworden, Cig.; — sprt, steil, Jan., Čb.- M.; — sprt, spitzig (vom Winkel), Jan.; — 2) sich auflehnen: s. se zoper koga, Cig.; — sprt, feindselig: sprt do koga, Jan.; — ( nam. vzp-).
16136. 2. sprẹti se, sprèm se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen, sich zertragen, in Zwist gerathen; s. se s kom; — prim. razpreti se.
16137. sprę̑znik, m. = tovariš, drug, Erj. (Torb.).
16138. sprę́žən, -žna, adj. sprę̑žni kot, der Conjugationswinkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
16139. spríčo, praep. c. gen. 1) in Gegenwart: s. odbora, Levst. (Nauk); — 2) wegen, Jsvkr., Nov., DZ.; s. grdega vremena, DZ.; spričo tebe grem iz hiše, Ip., Erj. (Torb.); — spričo tega, in Anbetracht dessen, Levst. (Nauk).
16140. spríditi, -prı̑dim, vb. pf. = v korist obrniti, GBrda.
16141. sprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. befreunden, (-tliti) Cig., Jan.; sprijateljila je naju politika, Jurč.; — s. se, Freundschaft schließen: s. se s kom, Cig., M., nk.
16142. sprijázniti, -ȃznim, vb. pf. freundlich gesinnt machen, befreunden: s. koga s kom; — s. se, sich befreunden; zopet sta se sprijaznila, sie sind wieder gute Freunde geworden.
16143. sprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sprijeti; empfangen, willkommen heißen, Jan.; — s. se, einander begrüßen, M.; ( nam. vzpr-).
16144. spriję́ti, sprímem, vb. pf. empfangen, willkommen heißen, Jan.; Bog te (vas) sprimi! Gott grüße dich (euch)! Cig.; Oj Bog te sprimi, prisrčni moj! Str.; Lastovke, oj Bog vas sprimi! Greg.; ( nam. vzpr-).
16145. spriję́ti se, sprímem se, vb. pf. 1) einander fassen, packen; psi so se sprijeli; z bajoneti se s., mit dem Bajonett einander angreifen; s. se s kom, mit jemandem handgemein werden; — 2) aneinander haften oder kleben bleiben; dile so se sprijele; — voda se ne sprime z oljem, Z.; — oblaki se sprimejo, die Wolken verdichten sich, Cig.; — 3) to se sprime, das passt zueinander, Z.
16146. sprı̑mək, -mka, m. = labora, das Conglomerat, Cig. (T.); — ( pren.) čuden s. zastarelih in preperelih oblik, LjZv.; — die Breccie: labora je povsem podobna sprimku, samo da so v sprimku posamični kosovi robati, v labori pa obličasti, Erj. (Min.).
16147. sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
16148. sprōha, f. obrabljena in zglodana metla (od it. sprocco, Reisbündel), Erj. (Torb.).
16149. sprọ̑ti, I. adv. für jeden einzelnen Fall, jedesmal sogleich; s. plačujem; s. vse pozabiš; kar čmrli nabero, s. snedo; — sogleich, ohne Verzug: s. je skočil va-me, Levst. (M.); s. je poginil, Z.; — II. praep. c. dat. = proti, Mur., C.
16150. sprožílọ, n. 1) = sprož, Cig.; — 2) = nastava ali progla v ptičjo lov, Erj. (Torb.).
16151. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
16152. spȓž, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. sprež.
16153. spŕželj, m. = mrčes, das Insect, Tolm.)- Štrek. (Let.).
16154. spržẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Staub werden, Tolm.)- Štrek. (Let.).
16155. spržìv, -íva, adj. = črviv ali črvojedinast (oreh ali leščnik), Tolm.)- Erj. (Torb.).
16156. spúhniti se, -pȗhnem se, vb. pf. Blasen bilden, Z.; — sich werfen ( v. Holz), Z.; spuhnjeno dno, Cig.; — zum Vorschein kommen (vom Ausschlage), Jan.; — ( fig.) spuhnjen, schwülstig, Jan.; — ( nam. vzp-).
16157. spȗkulja, f. neko jabolko, (spuklja) Tolm.- Erj. (Torb.).
16158. spúntati se, -am se, vb. pf. sich empören, rebellieren; s. se proti komu, zoper koga; — prim. punt.
16159. spȗrčljiv, adj. = spurljiv, ko>Savinska dol.ko>
16160. spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Ip., Erj. (Torb.); prim. špurati se.
16161. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
16162. spuščȃłnica, f. nekoliko nagnjena deska, na kateri se na novo narejeni sirov hleb odceja, Erj. (Torb.).
16163. spúščanje, n. 1) das Herablassen, das Senken; die Einfahrt in die Grube, Cig.; — s. glasa, die Senkung der Stimme, Cig. (T.); — 2) das Loslassen; s. žrebcev, das Beschälen, DZ.; s. žarkov, die Radiation, Cig.
16164. spúščati, -am, vb. impf. ad spustiti; 1) hinablassen, les v jamo (rudnik) s., Cig.; mrliče v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.); — s. se, hinunterfahren, sinken; s. se v rudnik; noč se spušča na zemljo, Cig.; — senken: roki dvigati in s., Telov.; — 2) loslassen, freien Lauf lassen; kragulja za pticami s., Rog.- Valj. (Rad); žrebce s., beschälen, DZ., Levst. (Nauk); solnce žarke od sebe spušča, Rog.- Valj. (Rad); korenje s., wurzeln, Guts.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; — prim. spustiti.
16165. srȃb, m. die Krätze (bolezen), Mur., Cig., Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad), ko>Savinska dol.ko>
16166. 1. sráčica, f. dem. sraka; 1) eine kleine Elster; — 2) die Kreiselschnecke, Cig., Jan.; — 3) die Spierstaude (spiraea ulmaria), Erj. (Torb.).
16167. srȃčjak, m. der Elsternkoth, Jan. (H.).