ko (15.901-16.000)

15901. smrtoglȃvəc, -vca, m. der Todtenkopfschwärmer (acherontia atropos), Cig., C., Erj. (Ž.).
15902. smȗč, m. = smoj 2) ( nam. hs. smudj), Jan., Erj. (Torb.).
15903. smȗč, -ı̑, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučı̑, der Schlitten, Cig., Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.- Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.
15904. smúčati, -ím, vb. impf. dahin gleiten, C.; sani smučijo po snegu, LjZv.; — durch die Luft sausen, Pjk. (Črt.); — eilen, rennen, Mur., C.
15905. smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.- M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
15906. smúkalica, f. 1) die Schleifbahn, Jan.; — 2) der Heidelbeerkamm, Cig.; — 3) die Feuerunke (bombinator igneus), Erj. (Torb.).
15907. smukȃłnica, f. s. za turščico, die Maisriffelmaschine, Nov.- C.; s. za konoplje, die Reißbank, Cig.
15908. 1. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.- C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, ko>Savinska dol.ko>
15909. 2. smúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, winseln, Rez.- C.; — 2) schwatzen, Rez.- C.; — pogl. skomukati.
15910. smúkniti, smȗknem, vb. pf. 1) huschen, schlüpfen, gleiten, schießen; miška smukne v luknjo; veverica smukne na drevo; z roko s. v rokav; — 2) abstreifen: s. brinovice z veje; — s. koga, jemandem einen Streich versetzen, Cig.; smukni ga! Levst. (Rok.).
15911. snážiti, snȃžim, vb. impf. 1) säubern, reinigen, putzen; s. obleko, die Kleider putzen; — 2) zieren, schmücken, Meg.- Mik., Dict., Guts.; snažil vas je z zlatimi snagami, Dalm.; s. božjo hišo, Dalm.; s. se, sich schmücken, Jap.- C.
15912. snẹ̑d, -ı̑, f. die Fresserei ("kjer vse zapravijo in snedo"), Tolm.)- Štrek. (Let.).
15913. snẹ́dati, -am, vb. impf. ad snesti; 1) aufessen, aufzehren, Mur., Cig., Jan., Dalm.; durch Abfressen verwüsten: gosenice polje snedajo, Levst. (Nauk); — naschen, V.-Cig.; — s. koga, jemandes Vermögen aufzehren, Cig.; — 2) s. se, sich abgrämen, sich härmen, Cig.
15914. 2. snẹ́dən, -dna, adj. 1) essbar, C.; — 2) essgierig, gefräßig, Cig., Jan., verzehrend, Cig.; gospodsko življenje je snedno, Glas.
15915. snẹ̑denəc, -nca, m. der Essgierige, der Fressbauch, der Fresser, Cig., Kol., Polj.
15916. snẹ̑denica, f. 1) = snedenka, Cig.; — 2) delež sira in skute, ki ga planinski kozarji dobivajo, Erj. (Torb.).
15917. snẹ̑g, snẹga, snẹgȃ, m. 1) der Schnee; s. gre, es schneit; s. je zapadel, es ist viel Schnee gefallen, Cig.; s. se joče = s. se taja; južen s., thauiger Schnee; suh, droben s.; zeleni s., der Firnschnee, Erj. (Min.), Gor.; pl. snegovi, Schneemassen; to me toliko skrbi, kakor lanski sneg, za to toliko maram, kakor za lanski sneg = das kümmert mich gar nicht; — 2) das Weiße in der unreifen Haselnuss, Cig.
15918. snegúr, -rja, m. = slegur, Goriš.).
15919. snẹ̑malica, f. der Abrahmlöffel, Erj. (Torb.).
15920. snę̑n, adj. schläfrig, Jan., ogr.- C., Erj. (Torb.); snen sem, ogr.- Raič ( Kol.).
15921. snẹ́sti, snẹ́m, vb. pf. aufessen, verzehren; bolje hranjeno jajce od snedenega vola, Npreg.- Z.; snedel bi se (od jeze), = ich möchte vor Ärger bersten, Zilj.- Jarn. (Rok.); — ( pren.) rja železo sne; — besedo s., sein Wort zurücknehmen, es nicht halten; — s. koga, jemandes Vermögen verzehren, Cig.; — (sneden, adj. gefräßig; prim. požrt).
15922. snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen ( bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen ( z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
15923. snẹtljȃj, m. = snet m. 2), der Getreidebrand, Cig., Jan.; snet, ali kakor pri nas pravijo, snetljaj, Vrtov. (Km. k.).
15924. snẹtljı̑vəc, -vca, m. der Getreidebrandstaub: s koruznim snetljivcem se namažejo po obrazu, kadar kožuhajo (slačijo) koruzo, (smetljivec) jvzhŠt.
15925. snẹžíti, -í, vb. impf. schneien; sneži, es schneit; kosmato sneži, es flockt, Jan.
15926. sníti se, snídem se, vb. pf. 1) zusammenkommen, sich versammeln; sešli smo se; s. se (s kom), sich treffen, zusammentreffen; na cesti sva se sešla; — 2) ausfallen: na dobro s. se, Cig.; snidi se volja tvoja, es geschehe dein Wille! Mik.; dobro se je za mene sášlọ, Svet. (Rok.); — ne s. se, sich nicht vereinigen lassen, Cig.
15927. snobiti, -im, vb. impf. = snubiti, C.
15928. snọ́čišnji, adj. von gestern abends; snočišnje mleko.
15929. snòp, snópa, m. die Garbe; snope vezati; na snope, garbenweise; — das Bund: s. kolja = 250 kolov, SlGradec- C.
15930. snopìč, -íča, m. dem. snop; eine kleine Garbe; — das Bündel: s. žarkov, ein Strahlenbündel, Žnid.; — das Heft (Bändchen), Jan., nk.; — tudi: snópič.
15931. snǫ̑v, -ı̑, f. 1) der Stoff, (woraus etwas besteht), nk.; — 2) das Thema (der Stoff zu einer Schrift, einer Rede), Jan., nk.; — 3) = osnova, das Thema ( gramm.): s. imenovalnikova, Levst. (Nauk).
15932. snovȃłnica, f. 1) das Lesebrett, das Laufbrett der Weber (ein Brett mit Löchern), V.-Cig., Jan., Erj. (Torb.); — 2) die Weife, die Anschweifspule, der Scherrahmen, Jan.; — 3) nam. sovalnica, das Weberschiffchen, Jarn., Cig., Jan., DZ., Burg. (Rok.), Fr.- C., Gor.
15933. 1. snováti, snújem, vb. impf. 1) anzetteln (beim Weben); — anweifen, Mur.; črevljar dreto na komolec snuje, Kr.; — 2) defilieren, Z.; cela vojska snuje memo njega, Ravn.; — 3) anstiften, im Schilde führen; s. kaj hudega; hudobne naklepe s., Cig., Jan.; razprtje, hudobijo s., Škrinj.- Valj. (Rad); — stiften, errichten, gründen, nk.; — ( praes. snovȃm, Habd., Mur., Jan.).
15934. snúditi se, -im se, vb. impf. = smukati se: povsod se okoli nas snudi, ko>Savinska dol.ko>
15935. sobrẹžína, f. eine Einengung zwischen zwei Hügeln, C.
15936. socvẹ̑tka, f. socvetke, Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
15937. sočéłən, -łna, adj. gegenüberliegend; sočę̑łni kot, der Gegenwinkel, h. t.- Cig. (T.).
15938. 1. sočę̑n, adj. = meževen, Erj. (Torb.).
15939. 2. sōda, f. kohlensaures Natron (Soda).
15940. sǫ̑dati, -am, vb. impf. "gerade oder ungerade" spielen, Cig., Tolm.)- Štrek. (Let.).
15941. sǫ́dčək, -čka, m. dem. 2. sodec; das Fässchen; debel kakor s., Cig.
15942. sodẹlȃtelj, m. der Mitarbeiter, der Mitwirkende, C., Navr. (Kop. sp.).
15943. sǫ́dəv, -dva, adj. paarig, Erj. (Torb.); sodve vrstice, Zv.; ("sodl, impar, Meg., ist wohl sodev", Mik. [Et.]; "sodou", Alas.; na "sodil", den ungeraden Zahlen entsprechend, C. ( Nov. 1843, 43.); " das fremde lih [= glih] hat die Bedeutungen verschoben", C.); prim. sod ( adj.).
15944. sodeželjàn, -ána, m. der Mitbewohner eines Landes, der Landsmann, Nov.- C., Navr. (Kop. sp.).
15945. sǫ̑di, adv. = tod, Mik.
15946. sǫ́dija, f. = sodnikova žena, Tolm.- Erj. (Torb.).
15947. sǫ́diti, -im, vb. impf. 1) urtheilen; kakor jaz sodim, nach meinem Ermessen; po obrazu bi človek sodil, da še ni 50 let star; jaz sodim tako, ich raisonniere, urtheile also; s. o kom (čem), s. koga (kaj), über jemanden (etwas) urtheilen, jemanden (etwas) beurtheilen; ostro, pristransko, neusmiljeno, dobrohotno s.; s. po videzu, nach dem Augenscheine urtheilen; — vsi so mu smrt sodili, alle vermeinten, er werde sterben, Cig., BlKr.; sodili so jo, da je ukradla, man beschuldigte sie des Diebstahles; — Gericht halten, richten; s. koga; tudi: s. komu, Cig.; da sirotam in ubogim prav sodiš, Dalm.- Jan. (Slovn.); po nagli sodbi s., Standrecht abhalten, Cig.; — sojeno mu je, es ist ihm bestimmt, Navr. (Let.); — 2) herrichten: posteljo, mizo s., Rez.- C.; — 3) mit der Reiter reinigen, reitern: žito s., Guts., Jarn., Radeče ( Gor.); — 4) passen, taugen, C., Št.; ta človek v ječo sodi; deska sem sodi, C.; to nikamor ne sodi, das taugt zu nichts, Z., jvzhŠt.; ne sodi mi, da bi šel v mesto, es ist für mich nicht angezeigt in die Stadt zu gehen, C., jvzhŠt.; trsje sodi letos (verspricht eine gute Ernte), C.
15948. sodnı̑štvọ, n. das Richteramt, die Richterwürde, V.-Cig., Jan., DZ., nk.; kazensko s., das Strafrichteramt, DZ.
15949. sǫ́dolina, f. eine kleine Niederung ("kjer ni toliko globočine, da bi bila prava dolina", Cv.), M., Z., Levst. (Zb. sp.).
15950. sǫ́držica, f. dem. sodrga; der Plunder: vsako sodržico sem že prenašal na Kranjskem, Jurč.
15951. soglásən, -sna, adj. 1) übereinstimmend, harmonisch, einhellig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; soglasne količine, einstimmige Größen ( math.), Cig. (T.); — 2) consonantisch, Cv., nk.; — rus.
15952. soglȃsje, n. der Zusammenklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; samoglasniško s., die Vocalharmonie, Cv.; biti v soglasju, zusammenstimmen, Jan. (H.); — rus.
15953. 2. sogorən, -rna, adj., Mur., C., pogl. 2. seguren, skoren, skuren.
15954. sogọ̑rski, adj. = sogornikov se tičoč: sogorske pravde, Rec.- Let.
15955. sohóta, f., DZ., Kol., Erj. (Izb. sp.), pogl. suhota 3).
15956. 1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
15957. sokáč, m. der Koch, Meg., Habd., Prip.- Mik.
15958. sǫ́krvəc, -vca, m. = sokrvica, SlGradec- C.; (sǫ́krovəc, ko>Savinska dol.ko>).
15959. sọ̑ł, solı̑, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.- C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.
15960. solár, -rja, m. 1) der Salzhändler, der Salzverkäufer; ponuja kakor solar sol, Lašče- Levst. (Rok.); brez denarja do solarja, brez soli domov, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Salzbereiter, Cig.; — 2) = solnica, Tolm.- Erj. (Torb.).
15961. solárja, f. der Salztrog (koritce, kamor se ovcam vsiplje sol), ( prim. it. saliera, Salzfass), Erj. (Torb.).
15962. solẹ̑tka, f. = enakoletnica, die Isothere, h. t.- Cig. (T.).
15963. sǫ̑lj, m. die Wiesenraute (thalictrum sp.), Erj. (Torb.).
15964. sȏłnce, n. die Sonne; s. sije, die Sonne scheint; s. vzhaja, zahaja (geht auf, unter); s. peče, pripeka, die Sonne brennt; s. gre v zástavo = za oblake, Jan.; s. je že visoko = es ist hoher Tag; ujedeno s., die Sonnenfinsternis, Mur.- Cig.; na solncu se greti; ne hodi razoglav na solnce! pred solncem, vor Sonnenaufgang; še za solnca, noch zur Zeit, wo die Sonne scheint, LjZv., jvzhŠt.; za solncem, westwärts, V.-Cig.; od solnca, schattenseitig gelegen, C.; koder solnce teče, kruh se peče, in der ganzen Welt der Mensch sein Brot erhält, Mur.; ( nav. se govori sọ̑nce; tako tudi pišejo starejši pisatelji od Trubarja do Kopitarja, Škrab. [Cv.]).
15965. sołnceglèd, -glę́da, m. das Helioskop, Jan.
15966. sȏłnčica, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Erj. (Torb.); — tudi: das Bergwohlverleih (arnica montana), Josch.
15967. sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), C.
15968. sołník, m. 1) der Salzbehälter (in der Küche), BlKr.; — das Salzfass, Meg., Dol.- M.; — 2) der Salzstein, Cig., Jan.; — 3) = sir, ki ga planinec da trgovcu za sol, Erj. (Torb.); — 4) die Salzgrube, SlN.- C.
15969. sȏłnka, f. der Bocksbart (tragopogon pratensis), Erj. (Torb.).
15970. solobǫ̑r, -rja, m. = prod, debel pesek s kamenjem pomešan, GBrda)- Erj. (Torb.); — prim. labora (?).
15971. soltár, -rja, m. = poljski čuvaj, Erj. (Torb.); — = gozdni čuvaj, Ip.- Erj. (Torb.); (benetsko- it. saltaro, bav. Saltner, lat. saltuarius).
15972. sółza, f. 1) die Thräne; solze točiti, pretakati, prelivati, Thränen vergießen; solze mi zalivajo oči, die Augen gehen mir über; solze so ga polile, solze so se mu ulile, udrle, er brach in Thränen aus; solzo s solzo pobijati, in Thränen schwimmen, Npes.- Cig.; solze si brisati, sich die Thränen abtrocknen; solze piti, Thränen verursachen: strašno je, kadar otroci tako solze pijejo staršem, Ravn.; to niso mačje solze = das ist keine Kleinigkeit; — 2) device Marije solze, das Gipskraut (gipsophila muralis), Josch.
15973. sółzən, -zna, adj. thränenbenetzt, thränenvoll, Thränen-; solzne oči imeti, Thränen in den Augen haben; vsa solzna je šla; v tej solzni dolini, in diesem Thal der Thränen; solzni kruh, das Thränenbrot, Cig., Trub.; solzna kost, das Thränenbein, Cig.
15974. sołzíca, f. dem. solza; 1) die Thräne; — 2) das Maiglöckchen (convallaria maialis), Jan., Erj. (Torb.); tudi: das Perlgras (melica), C., Tuš. (R.); — solzice device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), C.; tudi: das Rispengras (poa annua), Cig., C.
15975. sȏłznat, adj. voll Thränen, Mur.; solznato oko, Z.
15976. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
15977. somúriti se, -ȗrim se, vb. impf. ein finsteres Gesicht machen, C.; — = podhuljeno se držati (o konjih), SlGor.; — prim. somoriti se; rus. smuryj, dunkelgrau, Mik. (Et.).
15978. sọ̑p, m. 1) der Athemzug, Cig.; — der Athem, das Athmen, ogr.- C.; — 2) der Dunst, Nov.- C.; tak sop je v hlevu! jvzhŠt.; s sopom korenine od hudovine zdravijo protin, jvzhŠt.; — 3) das Luftloch, ogr.- C.
15979. sopȃrčina, f. = sopara, der Dunst: škodljive soparčine, Ravn.
15980. sopárən, -rna, adj. 1) dunstig, schwül; kako je danes soparno! — 2) = paren, Dampf-: soparna ladja, Cv.
15981. sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
15982. sǫ́plovnik, m. = oplen (iz: sooplenovnik), Tolm.)- Štrek. (Let.).
15983. sopòt, -óta, m. 1) = sopihanje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Dampf vom kochenden Wasser, der Dunst, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) der Wasserfall, Tolm.)- Erj. (Torb.); zastonj se oziraš po sopotih in slapovih, Zv.; tudi: sópot, gen. sópota a. sopóta, Svet. (Rok.).
15984. sopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch hervorqualmen, C.; iz lokomotive sopota, nk.
15985. 2. sopǫ̑tnica, f. 1) das Windloch, das Wetterloch, Ravn.- Cig.; — 2) = slap, der Fall des Wassers, der Flussfall, Jan.; — 3) der Canal, Levst. (Cest.), Nov.; ( prim. stsl. sopotъ, Canal); (Sopotníca, ime potokom, Gor.).
15986. sọ̑prn, adj. = zopern, Mur., Cig., Jan., Str., Erj. (Torb.), Št.
15987. sọ̑prnik, m. = zoprnik, Mur., Cig., Navr. (Let.), Erj. (Torb.).
15988. sǫ́prog, -prǫ́ga, m. 1) der Gemahl, Jan., C., nk.; (po rus.); — 2) kdor svoje živinče z živinčetom svojega soseda vkup vprega, vzhŠt.)- C.
15989. sópsti, sópem, vb. impf. vernehmlich athmen; težko s., schweren Athem haben; keuchen, Cig.; s. na koga, jemanden ankeuchen, Cig.; — s. na piščal, die Flöte blasen, C.; — schnauben, Mur.; Le turški konji tak sopo, Npes.-K.
15990. sọ̑rnik, m. der Schlossnagel, der Spannagel (klin, ki gre skozi soro in veže zadnji del voza s prednjim delom), Cig., Erj. (Torb.), Štrek.; — nam. svornik.
15991. sǫ́ržən, -žna, adj. vom Mischkorn, C.; soržna moka, soržen kruh, Notr., jvzhŠt.
15992. sǫ́ržica, f. das Mischkorn ( bes. Roggen mit Weizen gemischt).
15993. sǫ́ržičən, -čna, adj. vom Mischkorn; soržičen kruh.
15994. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
15995. sosẹ́dovati, -ujem, vb. impf. Nachbar sein, benachbart sein, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.; s. s kom, Cig., C.; pokrajina je sosedovala s Tatari, Vrt.; dobro s., gute Nachbarschaft halten, Cig.
15996. sosẹ̑ska, f. 1) die Nachbarschaft, Mur., Cig., BlKr.; cela žlahta in soseska, Trub.; — der zu einer Filialkirche gehörige Theil einer Pfarre, Gor.; — 2) die Gemeinde, bes. eine kleinere Gemeinde, die Dorfgemeinde; — 3) die Berathung der zu einer Nachbarschaft gehörenden Nachbaren u. das damit verbundene Mahl, BlKr.; — 4) das nachbarliche Verhältnis, die Nachbarschaft: pravo sosesko držati, Jsvkr.; po lepi soseski ravnati s kom, Vod. (Izb. sp.); sosesko trditi, gute Nachbarschaft halten, Cig.; — nam. sosedska.
15997. sotár, -rja, m. der Feldwächter, ko>Krasko>.
15998. sovọ̑ra, f. = svora, sovra, sora, Erj. (Torb.).
15999. sovọ̑rnik, m. soseda, ki si vzajemno posojujeta živino v oranje, ta sta sovornika, Erj. (Torb.).
16000. sovrȃg, m. 1) = sovražnik, C., nk.; — s. biti komu, česa, rok. iz 15. stol.- Let.; — 2) der Mitteufel, Cig.