ko (15.768-15.867)

15768. slẹ̑čkni, adj. = sleherni, ko>Savinska dol.ko>
15769. 1. slẹ̑d, slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
15770. slẹ́dən, -dna, adj. Spür-: slẹ̑dni pes, der Spürhund, Trub.; valpet je vohal okolo hiše, kakor sledni pes, Jurč.; — gerne herumstöbernd, C.
15771. slẹdíti, -ím, vb. impf. der Spur nachgehen, ausspüren; pes zajca sledi; zajca s. in na medveda zadeti = bei einem unrecht ankommen, Cig.; ako grem nazaj, ga ne sledim, Dalm.; tatu s., LjZv.; rudo s., schürfen, Cig. (T.); s. hudodelstvo, einem Verbrechen nachforschen, Levst. (Nauk); — s. za kom, jemandem nachgehen, Cig.; — (po nem.) s. komu, jemandem nachgehen, Jan.; darauffolgen, Cig., Jan., nk.; sledeč = naslednji, folgend, Cig., Jan., nk.; — iz tega sledi, daraus folgt, Jan., nk.
15772. slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče- Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.- Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
15773. slẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachfolgen, nachgehen: s. koga, Mur.- Cig., C.
15774. slegúr, -rja, m. die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.), Erj. (Z.), Erj. (Torb.), Levst. (Nauk), Št.
15775. slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
15776. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
15777. slẹpáriti, -ȃrim, vb. impf. prellen, betrügen; Schwindeleien ausführen; s. koga, jemanden beschwindeln, ihm Sand in die Augen streuen.
15778. slẹpìč, -íča, m. 1) = slepar, die Blindschleiche (anguis fragilis), Mur., C., Erj. (Ž.), Dalm., Rez.- Valj. (Rad), Št.; — 3) das noch schlummernde Gewächsauge ( bes. an der Rebe), Vrtov. (Vin.); — 4) der Wurmfortsatz des Dickdarms, Erj. (Som.).
15779. slẹpílọ, n. das Blendwerk, das Trugbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., Vrt., Erj. (Torb.); — vzdušno ali zračno s., die Luftspiegelung, Cig. (T.), Žnid., Nov.
15780. slẹpír, -rja, m. = slepič 2), die Blindschleiche, Guts., Mur., Kor.- Cig., Jan., C., C., Frey. (F.).
15781. slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
15782. slẹpnjáti, -ȃm, vb. impf. = pri slabi luči kaj delati, Erj. (Torb.).
15783. slepočíca, f. die Schläfe, Blc.-C.; — prim. hs. slepo oko, die Schläfe.
15784. slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Erj. (Torb.).
15785. 1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
15786. slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Rož.- Kres).
15787. slíbovina, f., Nov.- C., Erj. (Torb.), pogl. svibovina.
15788. slikár, -rja, m. der Maler, Cig. (T.), C., nk.; s. cvetja, živali, dekoracij, der Blumen-, Thier-, Decorationsmaler, Cig. (T.); — hs.
15789. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
15790. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
15791. slı̑nkati, -am, vb. impf. = izbirljiv biti v hrani (zlasti o živini), Erj. (Torb.).
15792. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Štrek., LjZv.
15793. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
15794. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Erj. (Torb.).
15795. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
15796. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
15797. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
15798. 2. slǫ̑j, m. suh veter, veter, ki suši, Erj. (Torb.); — nam. smoj, Štrek. (Let.).
15799. slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
15800. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).
15801. slǫ̑kast, adj. 1) gekrümmt, bogenförmig, Cig., Jan., Žnid.; slokasto in zveriženo, C.; — 2) schlank, mager, hager, Jan., Nov.- C., UčT.; slokasta krava, Str.; s. konj, engbäuchiges Pferd, Cig.
15802. slóniti, slǫ́nim, vb. impf. lehnen machen, anlehnen, Mur.; — ( fig.) stützen: svoje upanje na tebe slonim, ogr.- C.; s. se na koga, auf jemanden vertrauen, ogr.- C.
15803. slónov, adj. Elephanten-; slonov rilec, der Elephantenrüssel; slonova kost, das Elfenbein.
15804. slòv, slóva, m. 1) der Ruf, Mur.- Cig., Jan., Met., Rog.- Valj. (Rad); velik s. gre za njim, man rühmt ihm vieles nach, Dol.- Cig.; po Dolenjskem se je razširil slov, LjZv.; — 2) der Vulgarname: hiša ima slov: pri Matevžu, Valj. (Rad).
15805. 1. slóva, f. 1) der Ruf: dobre slove biti, Jap.- C.; dobra slova kosti omasti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Buchstabe, kajk.- Valj. (Rad).
15806. slovarjepı̑səc, -sca, m. der Lexikograph, nk.
15807. slovarjepı̑sje, n. die Lexikographie, nk.
15808. slovárščak, m. der Lexikograph, (-šček) Jan., Levst. (Zb. sp.).
15809. slovę́čina, f. die Berühmtheit, der Ruhm, Erj. (Torb.); vsa ta slovečina raka ni pokvarila, Erj. (Izb. sp.).
15810. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
15811. slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).
15812. slovı̑t, adj. berühmt, Jan., Nov., ZgD.- C.; sloviti Romulus, Jsvkr.; slovita abecedarska vojska, Navr. (Kop. sp.); glorreich, Blc.-C.; vielbekannt: bila je slovita, zlasti po Gorenjskem, zadruga rokovnjačev, Jurč.
15813. slovíti, -ím, vb. impf. s. koga, jemandem den Abschied geben, Gor.; = iz službe poditi: kjer je služil, povsod so ga slovili, Polj.; slovili jih bomo, wir werden ihnen (die Wohnung) kündigen, Ljub.; — s. se, Abschied nehmen, sich verabschieden, Cig., Jan., C., Zora; s. se pri kom, sich bei jemandem beurlauben, Cig.
15814. slovnikár, -rja, m. der Lexikograph, Cig., Jan., C.
15815. slovnikȃrstvọ, n. die Lexikographie, C.
15816. slovọ̑, -ę́sa, n. 1) der Abschied; s. vzeti, jemati od koga, česa, Abschied nehmen; priti po s., kommen, um Abschied zu nehmen; s. dati komu, jemandem den Abschied geben, ihn aus dem Dienste entlassen; na tri dni ima s., er hat drei Tage Urlaub, Mur.; brez slovesa oditi, Cig.; odpuščen s slovesom, verabschiedet, DZ.; s. dati grehu, die Sünde lassen; (ogr. Slovencem v tem pomenu rabi: sloba: slobo vzeti; prim. sloba); — 2) slóvọ, gen. slóva, das Wort, Jan., kajk.- Valj. (Rad); — der Buchstabe, Alas., ogr.- C.
15817. 2. slúga, f. die Nacktschnecke (limax cinereoniger), Erj. (Torb.); — prim. sluz.
15818. slȗgar, -rja, m. = slinar 2), Tolm.)- Štrek. (Let.).
15819. sluhoslǫ̑vje, n. = zvokoslovje, die Akustik, Cig., Jan.
15820. slušȃljka, f. prsna s., das Stethoskop, h. t.- Cig. (T.).
15821. slúšati, -am, vb. impf. 1) hören; z uhom slušamo, ogr.- Valj. (Rad); — anhören, Cig., Jan.; — 2) Folge leisten, folgen, befolgen: s. koga, kaj, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Kast., Goriš.- Cv., nk.; njegove besede neso bile slušane, Dalm.; učim ga in učim, ali kaj, ko ne sluša, Erj. (Torb.).
15822. slȗšən, -šna, adj. Gehör-, Jan., Cig. (T.); slušni živec, der Gehörnerv, slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Cig. (T.).
15823. slȗt, m. der Verdacht: na slutu imeti koga, Jan., Cig. (T.), Mik.; — die Ahnung, Valj. (Rad).
15824. slȗtək, -tka, m. der Ruf, der Ruhm, C., Z., Goriš.).
15825. slúti, -slóvem, -slújem, vb. impf. 1) berühmt sein, Mur., Cig., Str.; Rogačka voda (slatina) na daleč sluje, C.; to vino jako sluje, Svet. (Rok.); slul je za prvega lovca, LjZv.; dobro slovem, ich bin in gutem Rufe, V.-Cig.; močno s., viel Aufsehen machen, Cig.; — 2) lauten, Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.; slove v našem jeziku, Krelj; očenaš slove, Trub.- C.; takova pridiga drugači slove, Trub. (Post.); pravilno slove tako-le, Žnid.; obligacije slovoče na prinesitelja, DZ.; — 3) sluje se = pravi se, govori se, Cig., C.
15826. slȗtvọ, n. der Ruf, die Berühmtheit: o tem gre veliko slutvo, ta človek je v velikem slutvu, GBrda.
15827. slutvo-, stavi se pred samostalnike s pomenom: dem Namen nach, After-, Schein-, Pseudo-: slutvo-gospodar, človek, ki je po imenu gospodar, a po resnici gospodari kdo drug ( "dem Namen nach Herr", Mik.), Tolm.)- Erj. (Torb.); naši slutvo-pisatelji, slutvo-učenjaki, nk.
15828. slúzən, -zna, adj. schleimig, Schleim-, Jan., Cig. (T.), C.; slȗzni cuker, der Schleimzucker, sluzno kisanje, die Schleimgährung, sluzna kislina, die Schleimsäure, Cig. (T.); sluzna koža, die Schleimhaut, Levst. (Nauk); — schlüpfrig, Vrt.
15829. sluzẹ́ti, -ím, vb. impf. nässeln: rana mi še zdaj sluzi (ist noch feucht), Erj. (Torb.); — prim. slizeti, solzeti.
15830. slúža, f. die Dienerin, Tolm.)- Štrek. (Let.).
15831. slȗžba, f. das Dienen, der Dienst; lahka, težavna, prijetna s.; vojaška s., der Militärdienst, cerkvena s., der Kirchendienst; službo opravljati, den Dienst verrichten; — das Dienstesverhältnis, die Dienststelle, der Dienstposten, das Amt; v službo vzeti koga za hlapca, deklo; v službi biti pri kom, bei jemandem bedienstet sein, dienen; iz službe iti, aus dem Dienste austreten, Cig.; brez službe biti, ohne Dienst, dienstlos sein: službo dobiti, izgubiti, einen Dienstposten bekommen, verlieren; službo razpisati; službo odpovedati, den Dienst kündigen; službi odpovedati se, das Amt niederlegen; službo prevzeti, den Dienst, das Amt übernehmen; v službo dejati, anstellen, Šol.; v službo postavljeno osebje, das angestellte Dienstpersonal, DZ.; — služba božja, der Gottesdienst; — na službo biti komu, jemandem zu Diensten stehen, Cig.; na službo, zu Befehl! Cig.; — službo povedati, einen Gruß melden, C.; lepe službe ali: velike službe! (als Gruß: schöne Empfehlungen!) Kor.- Jarn. (Rok.); — tudi: službà, Valj. (Rad), Cv.
15832. slȗžəčki, adj. dienstbar, dienend: s. človek, služečki stan, ogr.- C.; knechtlich: služečko delo, ogr.- C.; služečka knjiga, das Dienstbotenbuch, vzhŠt.
15833. služílọ, n. der Sold, die Besoldung, der Lohn, Cig., Jan.; koliko imaš služila? Z.
15834. slúžiti, -im, vb. impf. 1) im Dienstverhältnisse stehen, dienen: kdor nima doma, mora s.; s. bogatega kmeta; cesarja s., in kaiserlichen Diensten stehen; s. pri kom, bei jemandem in Diensten stehen; pri dvoru s., zu Hofe dienen, Cig.; s. za hlapca, za deklo, als Knecht, als Magd dienen; — s. koga, jemanden bedienen, Nov.- C.; s. koga z vinom, jemandem mit Wein aufwarten, C.; — zvesto komu s., jemandem ein treuer Diener sein, treu dienen; dvema gospodoma s., zweien Herren dienen; Bogu s., Gott dienen; — s. mesu, poželjenju, den Lüsten fröhnen, Cig.; — 2) abhalten, feiern, Mur.; god, domlatke s., den Namenstag, die Beendigung des Dreschens feiern, Mur.; gostijo, sedmino s., ein Mahl, den Todtenschmaus abhalten, Fr.- C.; sv. mašo s., die hl. Messe lesen, C., Z.; — 3) dienlich sein; tak nož mi dobro služi, Fr.- C.; sreča, vreme nam služi, ogr.- C.; to mi ne služi, das bekommt mir übel, Cig.; — s. v kaj, zu einem Zwecke dienen: s. v zdravilo, Erj. (Min.); s. v lepotičje, Šol.; — 4) verdienen; koliko služiš na leto? was ist dein Jahreslohn, Jahresgehalt? s. si denar, Geld verdienen; s. si svoj kruh, sein Brot gewinnen; s. si čast, Ehre gewinnen, C.
15835. smájən, -jna, adj. = smejen, smojnat, sehr dürr, trocken: smajna trava, Tolm.- Erj. (Torb.).
15836. smālta, f. neko modro barvilo, die Smalte, Cig., Jan.; (tudi rus.).
15837. smaltīt, m. der Smaltit (Speiskobalt), ( min.) Cig. (T.).
15838. smȃnja, f. = velika suša, ki požge vso rast: taka smanja je, da ni moči pasti, Tolm.- Erj. (Torb.); — ( nam. smajina?).
15839. smẹ̑h, m. das Lachen, das Gelächter; na s. napravljati, zum Lachen reizen, Cig.; k smehu pripraviti koga, jemanden lachen machen, Cig.; smeh me sili, es reizt mich zum Lachen, es lächert mich, Mur., Cig.; = smeh me lomi, Cig.; smeh me ima, ich muss lachen, C.; na s. se držati, eine lächelnde Miene machen; smeha je vredno, es ist lächerlich, C.; za smeh, zum Scherz, C.; v s. obrniti, lächerlich machen, Met.; s. zagnati, ein Gelächter erheben, Cig., Jan.; — gen. tudi: smẹhȗ; smẹ́h, Škrab. (Cv.).
15840. smẹhljáti se, -ȃm se, vb. impf. lächeln, Cig., Jan., nk.; s. se komu, jemanden anlächeln, Cig.; s. se čemu, etwas belächeln, Cig.
15841. smẹhȗn, m. der Lacher, Cig.; — der Spötter, Kos.; O, taki smehuni so vragu podobni! Levst. (Zb. sp.).
15842. smẹ́jati se, smẹ́jem, -jam se, vb. impf. 1) lachen; s. se komu, čemu, über jemanden, etwas lachen, auslachen; = s. se iz (s) koga, česa, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se kakor norec, unbändig lachen, Cig.; smeję́, lachend, Cig., Jan., nk.; — 2) klaffen, aufgesprungen sein (o orehih), vzhŠt.- C.; (o razpoklem kuhanem krompirju), Ljub.; — (smejím se, Mur., C., Št.).
15843. smę́jən, -jna, adj. = smojnat, Tolm.- Erj. (Torb.).
15844. smẹ́łən, -łna, adj. kühn, dreist, Cig.; (kdo hoče tako "smen" [ nam. smelen] ino drz biti? Krelj; "smeven" Jarn.).
15845. smẹšljìv, -íva, adj. spasshaft, komisch, Cig., Jan.
15846. smę̑t, -ı̑, f. 1) ein einzelnes Stückchen des Auskehrichtes, des Unrathes; s. je padla v pijačo; pl. smeti, das Auskehricht; — die Kleinigkeit: vsaka s. ga razjezi. C.; ( pren.) die Hefe des Volkes, die Bagage, Cig.; bodi svet ali smet, ne verujem ti, Z.; — 2) ime drobne, majhne ovce, Erj. (Torb.).
15847. smę́tana, f. 1) der Milchrahm, die Sahne; raztepena s., der Milchschnee, Cig.; — smetano komu posneti = jemandem das Beste wegfischen, Cig., ZgD.; — 2) der Firnis an neugebornen Kindern, V.-Cig.
15848. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
15849. smetíka, f. neko grozdje, M., Valj. (Rad).
15850. smetílj, m. = oteklina, prisad, Erj. (Torb.); — prim. smetljaj.
15851. smetı̑łnica, f. die Kehrschaufel, die Mistschaufel, Jan., Nov.- C.; — der Kehrichtkasten, der Kehrichtkorb, Cig., Jurč.
15852. smetíšče, n. die Kehrichtstätte, der Kehrichthaufen; imam več na smetišču, ko ti v hiši, Fr.- C.
15853. smetjè, n. coll. Kehricht; schlechte, unbrauchbare Dinge: tega smetja je toliko tukaj, Št.
15854. smẹtljȃj, m. der Brand (na žitu ali na človeškem telesu), Erj. (Torb.), ein Geschwür, ein Blutschwär, Tolm.; — nam. snetljaj; prim. snet, Mik. (Et.).
15855. smetníca, f. die Kehrichtschaufel, Jan.; — die Kehrichttruhe, DZ., Tolm.)- Štrek. (Let.).
15856. smı̑k, m. 1) der Ruck, ogr.- Valj. (Rad); — 2) pl. smiki = smuče (na dvoje koles), Notr.; — prim. smikati se.
15857. smíliti se, smı̑lim se, vb. impf. 1) Mitleid einflößen, dauern, erbarmen: revež se mi smili, der Arme jammert, dauert, erbarmt mich; da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! Bogu se smili! leider Gott! C.; — tudi: konj se mi je smililo, es dauerten mich die Pferde, Met.; nikoli se mu ga (vina) tako malo ne smili, Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. pf. = usmiliti se, sich erbarmen, Cig., Jan.; smili se me Bog! Gott sei mir gnädig! Cig.: Bog se mu smili duše, Gott sei seiner Seele gnädig, C.
15858. smilováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich erbarmen, Krelj; s. se nad kom, ogr.- Valj. (Rad); smiluj se mene (ali: mi)! kajk.- Valj. (Rad).
15859. smočę̑n, adj. = meževen (o drevju spomladi), Erj. (Torb.).
15860. smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
15861. smodíka, f. 1) der Baumbrand, die Baumräude, Cig.; — die Senge: trs kvari smodika, Danj. (Posv. p.); — 2) eine abgesengte Traube, SlGor.- C.; — 3) neka vinska trta, Erj. (Torb.); weißer Grobheunisch, Trumm.
15862. smodíšče, n. die Sengstätte, Mur., Cig., Jan.; lepe zelene loke, senožeti, muljave enake smodišču so zdaj, Ravn.; — na smodišču koga pustiti, jemanden in der Verlegenheit lassen, Slov. Čbela- C.
15863. smodíti, -ím, vb. impf. sengen; s. se, versengt, angebrannt werden: kaša se smodi, Mur.; nekaj se smodi, ker tako po smodu diši, jvzhŠt.
15864. smǫ̑jka, f. eine in Glutasche gebratene ganze Rübe, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad), Gor.; vsak po svojo smojko v ogenj sezi! Npreg.- Jan. (Slovn.).
15865. 1. smọ̑k, m. 1) die Zukost, Habd.- Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.- C.; pos. = repa in zelje, Nov.- C., Kr.- M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, C.; — dicke Brühe, vzhŠt.- C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.- Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
15866. smóla, f. das Harz, das Pech; s. se cedi iz drevesa; smolo dreti, Pech sammeln; smolo kuhati, Pech sieden; gumaste smole, Gummiharze; mehke smole, Weichharze; grška s., das Colophonium, Cig. (T.); žlahtna s., der Storax, Jan.; brezova s., das Birkenöl, Cig.; smrdeča s., der Asand (asa foetida), Cig.; pozemeljska smola, das Erdharz, das Erdpech, Cig.; = kamenena s., C.; = kamena s., Erj. (Min.); žgana s., der Theer, Jan.; črevljarska s., das Schusterpech; — ušesna s., das Ohrenschmalz, Guts.- Cig.; — smolo boš dobil = einen Quark bekommst du, Cig.
15867. smolárnica, f. die Pechhütte, Cig., Jan., C.; die Stätte, wo Pech zu Wagenschmiere gekocht wird, Kr.- Valj. (Rad).