ko (15.701-15.800)

15701. skúbsti, skúbem, vb. impf. rupfen: ptico, perje s.; s. si iz glave lase, Pjk. (Črt.); sukno s. (noppen), Cig.; — ( fig.) s. koga, jemanden rupfen (= nach und nach um das Seinige bringen), Cig.
15702. skudẹ̑la, f., pogl. skodela.
15703. skȗha, f. 1) etwas Gekochtes, Mur.; eine gekochte Speise, C., ogr.- Valj. (Rad); nič skuhe ne dobijo, samo kruha in vina, jvzhŠt.; — das gekochte Schweinefutter, C.; — 2) soviel einmal gekocht wird, das Gericht: graha še za dve skuhi imamo, Št.- C.
15704. skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
15705. skȗhljaj, m. = kolikor se enkrat skuha, das Gericht: en s. krompirja, Notr.
15706. skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.- Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.- Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
15707. skȗlica, f. dem. skula; 1) ein kleiner Abscess, Tolm.)- Štrek. (Let.); — die Hitzblatter, C.; — 2) die flaschenförmige Erweiterung eines Bogenganges im Ohr, die Ampulle (ampulla), Erj. (Som.).
15708. skulíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
15709. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
15710. skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.
15711. skupčàn, -ána, m. skupčani so skupni posestniki kakega zemljišča, pos. pašnikov, Ig (Dol.), Notr.
15712. skúpljanje, n. das Sammeln: s. vojakov, Cig.
15713. skȗpstvọ, n. die Körperschaft: volivsko s., der Wahlkörper, DZ.
15714. skúrən, -rna, adj. abscheulich, schändlich, Guts., Cig., Jan., C.; ( nam. skrun?).
15715. skȗrš, m., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. skoriš, oskoriš.
15716. 3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
15717. skútiti se, skȗtim se, vb. pf. das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), vzhŠt.- C.; — s. se komu, jemandem abtrünnig werden, ihn hilflos heimlich verlassen, C.
15718. 2. skȗtnik, m. 1) der Quarkkorb, Cig.; — 2) = nedozorel leščnik brez jedra, Erj. (Torb.); — 3) der gemeine Afterquendel (peplis portula), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
15719. skuza, f., ogr.- Mik., pogl. skolza, solza.
15720. skvórec, m. = škvorec, škorec, der Star (sturnus vulgaris), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
15721. skvǫ̑žnja, f. = skožnja, luknja: skvožnjo prevrtati, Erj. (Torb.).
15722. slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.
15723. slabína, f. = teščina, lakotnica, die Weichen (des Körpers), C.
15724. slaboglȃsje, n. die Kakophonie, Jan. (H.).
15725. slaboglȃvəc, -vca, m. der Schwachkopf, Bes.
15726. slaboglȃvnik, m. der Schwachkopf, C.
15727. slačílọ, n. 1) die abgestreifte Schlangenhaut, C., Z.; — 2) coll. die Maisschalen, das Maiskolbenstroh, Cig., C.
15728. sláčiti, -im, vb. impf. ad sleči; ausziehen; suknjo s.; entkleiden; otroke s.; s. se, sich entkleiden; — kače se slačijo, die Schlangen häuten sich, C.; — koruzo s., die Maiskolben schälen, Cig.; — grah se slači = se lušči (bälgt sich), Cig.
15729. slȃd, slȃda, sladȗ, m. 1) die Süße, C.; — der (süße) Nachgeschmack, Jan.; — 2) das Malz, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kor.; ječmenov, ovsen s., Cig.; s. delati, malzen, Cig.; s. strgati, Malz brechen, Cig.
15730. sladčeníca, f. neko sladko jabolko, C.
15731. sladčíca, f. 1) etwas Süßes: das Naschwerk, Meg., Mur., Cig., Met., DZ.; sladčice, Süßigkeiten, nk.; njegova sladčica bo črviva, Dalm.; — 2) die Lakrize (glycyrrhiza), Cig.; — grenka s., das Bittersüß (solanum dulcamara), Z.; — 3) neko jabolko, Erj. (Torb.).
15732. slȃdčič, m. neko jabolko, C.
15733. sládək, -dka, adj. süß; sladka pijača; sladko sadje; ( fig.) sladko spanje; sladki glasovi; sladkih besedi biti, süß zu sprechen, zu schmeicheln verstehen.
15734. sladẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) süßlich schmecken, süßeln, Jan.; sladí, es zieht ins Süße, Cig., Gor.; s. po čem, einen (süßen) Beigeschmack haben, Jan.; ( pren.) oba zgleda sladita po cerkveni slovenščini, Levst. (Zb. sp.); — 2) schmecken: komarju sladi kri, Šol.; to mi ne sladi, dazu habe ich keine Lust, Dalm.- M.
15735. sladíti, -ím, vb. impf. 1) süß machen, versüßen; ( fig.) versüßen, würzen; to mi življenje sladi; — 2) s. se, süß thun, schmeicheln, Mur., C.; s. se komu, jvzhŠt.; — 3) sladi se mi, es gelüstet mich, C., Z.
15736. sladkáti se, -ȃm se, vb. impf. freundlich oder zärtlich thun; s. se komu, okoli koga, jemandem hofieren, ihm schmeicheln.
15737. sladkíca, f. neko jabolko, Erj. (Torb.); der Süßapfel, C.; (bolje rečeno: sladčica).
15738. sladljìv, adj. süßlich: ( fig.) sladljivo koga vabiti (mit süßen Worten), ZgD.
15739. sladǫ̑r, -rja, m. = sladkor, cuker, Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Sen. (Fiz.), nk.
15740. sladǫ̑rən, -rna, adj. = sladkoren, cukren, nk.
15741. sladoròd, -rǫ́da, m. das Glykogen, Erj. (Som.).
15742. sládost, f. = sladkost, Z., Levst. (Zb. sp.).
15743. sladoùst, -ústa, m. kdor sladko govori, die Zuckerlippe, Zv.
15744. slȃjšati, -am, vb. impf. süßer machen, versüßen; ( fig.) s. komu življenje.
15745. slȃk, m. 1) = stranica pri lesi, Tolm.)- Štrek. (Let.); (iz: svlak); — 2) slaki, Windlinge (convolvulaceae), Tuš. (R.); njivski s., die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tuš. (R.); — veliki s., die Zaunwinde (convolvulus sepium), Josch; = plotni s., Cig.; bodeči s., die Stechwinde, die Sassaparille (smilax aspera), Cig., Medv. (Rok.); šmarni s., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Jan., Z., Josch.
15746. slȃkar, -rja, m. das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Erj. (Torb.).
15747. sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.- Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.- Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. ( Glas. 1867. 221.).
15748. slȃmnica, f. 1) der Bettstrohsack, Mur., Cig., Jan., DZ., Štrek., Dol., Notr.; — 2) der aus Stroh geflochtene Brotbackkorb, Cig., Jan., ZgD., Zilj.- Jarn. (Rok.), Gor., die Strohblume, die Immortelle (helichryson), Cv.
15749. slȃmnik, m. 1) der Strohhut; — 2) = slamnica 1), der Strohsack, Tolm., Erj. (Torb.).
15750. slamnjáča, f. 1) = slamnica 1), der Strohsack, Cig., Jan.; — 2) der Strohkorb, Mur., Danj.- Mik., Vraz- Pjk., SlGor.
15751. slamorẹ́zən, -zna, adj. zum Strohschneiden, zur Bereitung des Häckerlings gehörig: slamorẹ̑zna kosa, das Strohschneidemesser, Mik.; slamorezni stol, der Strohschneidestuhl, Jan.
15752. slanóta, f. der salzige Geschmack, die Salzigkeit, Jan.; ako sol slanoto izgubi, s čim se bo solilo? Krelj.
15753. slȃp, slȃpa, slapȗ, m. 1) der Wasserfall, die Cascade, der Katarakt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Preš., Jes., nk.; kakor iz strašnih slapov hrumi izpod neba voda, Ravn.- Valj. (Rad); — slapovi, das Gefälle bei der Mühle, Jan.; slapi, der Wasserschuss im Bache, C.; — 2) der Schwall, V.-Cig., Jan.; der Wellensturz, Cig.; die Woge, Cig., Jan., Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); slapovi ladjico topijo, ogr.- C.; — 3) das Gewitter, der Sturm, C., ogr.- Valj. (Rad); blisk in slap človeka lahko ubije, ogr.- Mik.; — 4) = hlap: das Lüftchen, der Hauch, Jan., C.; der Dunst, Jan., Mik.; žganja slap ("svap") se v kaplje izpremeni, Pirc.
15754. slástən, -stna, adj. 1) wohlschmeckend, köstlich, delicat, Cig., Jan., C.; slasten košček, ein Leckerbissen, Cig.; slastne jedi, delicate Speisen, Z.; slasten kruh, schmackhaftes Brot, Lust empfindend: slastno, mit Lust, konj se slastno pase, Z.; — 3) gelüstlich, lüstern, Cig.; slastno živeti, schwelgerisch leben, Z.
15755. slávən, -vna, adj. 1) berühmt, ruhmvoll, glorreich; slavni junaki, slavna smrt; slavni predniki; — 2) prunkvoll, herrlich, feierlich, Pracht-, Cig., Jan.; slavni obhod, der Prunkaufzug, Cig.; slavno v roko seči, feierlich den Handschlag geben, Levst. (Nauk).
15756. slávina, f. das Geburts- o. Namensfest: dati komu kaj za slavino, Goriš.; sosedje imajo navado, da hodijo drug k drugemu na slavino, Erj. (Izb. sp.); (slavna) GBrda ("slabna") Tolm.
15757. slávinja, f. = slavina, Erj. (Torb.).
15758. slavīst, m. kdor se peča s slovanskim jezikoslovjem, der Slavist.
15759. slavīstika, f. slovansko jezikoslovje, die Slavistik.
15760. slȃvje, n. die Feierlichkeit, nk.; veliko slavje slaviti, Z.; s slavjem koga pokopati, SlN.; — der Triumph, Jan.
15761. slavlję́nəc, -nca, m. die Person, die Gegenstand einer Feier ist, der Gefeierte, Navr. (Kop. sp.), nk.; tudi: slávljenec.
15762. slȃvnica, f. 1) das Geburts- oder Namensfest, Erj. (Torb.), Notr.); ( prim. slavina); — 2) die Hymne, Jan. (H.).
15763. slávnostnik, m. = komur je slavnost namenjena, der Gefeierte, SlN.
15764. slavodȃtka, f. das Loblied, die Hymne, Kos., Levst. (Zb. sp.).
15765. slę̑č, m. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), Erj. (Torb.), Nov.
15766. slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.
15767. slẹ́či, slẹ́čem, vb. pf. ausziehen; suknjo s.; kožo s., die Haut abziehen; entkleiden; otroka s.; s. koga do nagega, jemanden nackt ausziehen; s. se, sich entkleiden; — = izleviti se: rak se je slekel, Z.; — ( fig.) s. koga, jemanden um sein Geld bringen, ausziehen ( z. B. beim Spiel); s. koga česa, jemanden um etwas bringen, Levst. (Zb. sp.).
15768. slẹ̑čkni, adj. = sleherni, ko>Savinska dol.ko>
15769. 1. slẹ̑d, slẹ̑da, slẹdȗ, m. die Spur; zajčji, lisičji, pasji s.; s. najti, dobiti, auf die Fährte kommen; brez sledu, spurlos; ni mu bilo ne sledu ne glasu, Glas.; — kaki reči po sledu iti, einer Sache nachforschen, Ravn.; — vsak s. (jeden Schritt) moram sam storiti, C.
15770. slẹ́dən, -dna, adj. Spür-: slẹ̑dni pes, der Spürhund, Trub.; valpet je vohal okolo hiše, kakor sledni pes, Jurč.; — gerne herumstöbernd, C.
15771. slẹdíti, -ím, vb. impf. der Spur nachgehen, ausspüren; pes zajca sledi; zajca s. in na medveda zadeti = bei einem unrecht ankommen, Cig.; ako grem nazaj, ga ne sledim, Dalm.; tatu s., LjZv.; rudo s., schürfen, Cig. (T.); s. hudodelstvo, einem Verbrechen nachforschen, Levst. (Nauk); — s. za kom, jemandem nachgehen, Cig.; — (po nem.) s. komu, jemandem nachgehen, Jan.; darauffolgen, Cig., Jan., nk.; sledeč = naslednji, folgend, Cig., Jan., nk.; — iz tega sledi, daraus folgt, Jan., nk.
15772. slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče- Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.- Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.
15773. slẹdováti, -ȗjem, vb. impf. nachfolgen, nachgehen: s. koga, Mur.- Cig., C.
15774. slegúr, -rja, m. die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.), Erj. (Z.), Erj. (Torb.), Levst. (Nauk), Št.
15775. slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
15776. slẹ̑p, slẹ́pa, adj. 1) blind; na pol s., halbblind; na eno oko, na obedve očesi s.; na enem očesu s., Met.- Mik.; tudi slepa kokoš zrno najde; tudi slep ščinkavec korito najde, Cig.; zunaj lep, znotraj slep = schön aber unwissend, Mur.; — blind für etwas, es nicht sehen wollend; slep česa, Kast.; sin je zdaj matere s., BlKr., Gor.- M.; lepa je, pa dela slepa, C.; Moje (kamre) si pa slep, Npes.-Schein.; — slepa ljubezen, slepa vera, blinde Liebe, blinder Glaube, Cig.: slepa sreča, blinder Zufall, Cig.; — na slepo kupiti, ungesehen kaufen; — slepa cena, der Spottpreis, Jan.; po slepi ceni, Jurč.; — slepo steklo, mattes Glas, Cig.; — 2) = navidezen: slepa luna, slepo solnce, der Nebenmond, die Nebensonne, Jes.; slepi ogenj, das leuchtende Moderholz, Z.; slepo okno, blindes Fenster; slepe line, die blinden Thurmdachfenster, Z., Polj.; slepa železna ruda, der Eisenschuss, Cig., Jan.; — slepa ulica, die Sackgasse (po češ.), Jan.; slepo črevo, der Blinddarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); slepa luknja, die Zungenvertiefung, das Zungenloch, Cig.
15777. slẹpáriti, -ȃrim, vb. impf. prellen, betrügen; Schwindeleien ausführen; s. koga, jemanden beschwindeln, ihm Sand in die Augen streuen.
15778. slẹpìč, -íča, m. 1) = slepar, die Blindschleiche (anguis fragilis), Mur., C., Erj. (Ž.), Dalm., Rez.- Valj. (Rad), Št.; — 3) das noch schlummernde Gewächsauge ( bes. an der Rebe), Vrtov. (Vin.); — 4) der Wurmfortsatz des Dickdarms, Erj. (Som.).
15779. slẹpílọ, n. das Blendwerk, das Trugbild, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C., Vrt., Erj. (Torb.); — vzdušno ali zračno s., die Luftspiegelung, Cig. (T.), Žnid., Nov.
15780. slẹpír, -rja, m. = slepič 2), die Blindschleiche, Guts., Mur., Kor.- Cig., Jan., C., C., Frey. (F.).
15781. slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
15782. slẹpnjáti, -ȃm, vb. impf. = pri slabi luči kaj delati, Erj. (Torb.).
15783. slepočíca, f. die Schläfe, Blc.-C.; — prim. hs. slepo oko, die Schläfe.
15784. slẹzèn, -ę́na, m. neka rastlina, Erj. (Torb.).
15785. 1. slẹzę̑na, f. 1) die Milz, Dict.- Mik., Guts., Mur., V.-Cig., Met., DZ., Erj. (Som., Ž.), Erj. (Torb.); — 2) = 1. slezenica, die Milzsucht, V.-Cig.; — (solzȇna, Lašče- Erj. [Torb.], slázena [ nam. solzena], Kor.- Erj. [Torb.], suzȃna, Rib.- Mik.).
15786. slẹzę̑nọ, n. = 1. slezena, die Milz, Meg., Alas., Jan., Rož.- Kres).
15787. slíbovina, f., Nov.- C., Erj. (Torb.), pogl. svibovina.
15788. slikár, -rja, m. der Maler, Cig. (T.), C., nk.; s. cvetja, živali, dekoracij, der Blumen-, Thier-, Decorationsmaler, Cig. (T.); — hs.
15789. slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
15790. slíniti, slı̑nim, vb. impf. 1) mit Speichel befeuchten, Mur.; angeifern, Cig.; — 2) s. se, geifern, Mur., Cig.; — schlüpfrig sein (o potu), C.; — s. se okoli koga, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, scherwenzeln; s. se komu, pred kom.
15791. slı̑nkati, -am, vb. impf. = izbirljiv biti v hrani (zlasti o živini), Erj. (Torb.).
15792. slípavka, f. 1) das Klebekraut, das Labkraut (galium aparine), M., Kr.- Valj. (Rad); (slipovka), Cig., C.; — 2) = majhen, slaboten človek, der Knirps, Štrek., LjZv.
15793. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
15794. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Erj. (Torb.).
15795. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
15796. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
15797. 1. slòj, slója, m. 1) die Kothpfütze an der Straße, C.; — 2) das Flötz, das Lager: sloji soli, oglja, Cig. (T.); s. železnih rud, Zora; die Schichte: zračni, vzdušni sloji, die Luftschichten, Cig. (T.), Žnid.; — sloji, die Bevölkerungsschichten, nk.: (po drugih slov. jez.).
15798. 2. slǫ̑j, m. suh veter, veter, ki suši, Erj. (Torb.); — nam. smoj, Štrek. (Let.).
15799. slǫ́jən, -jna, adj. po nekem vetru, burji posušen: slojno = tako suho, da se lomi, Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. sloj.
15800. slǫ̑k, slǫ́ka, adj. 1) krumm; sloko drevo; kravji rogovi so sloki, ogr.- Valj. (Rad); ausgeschweift; sloko, die Abnahme des Schiffes am Vorder- und Hintertheil nach unten zu, die Sogbrüstung, V.-Cig.; — 2) = suh, hager, mager, Mur., vzhŠt.- C.; sloka živina, sloka baba, vzhŠt.; — sloki zlati, Danj. (Posv. p.).