ko (1.568-1.667)

1568. 1. kǫ́ša, f. in zwei oder mehrere Zöpfe geflochtenes Frauenhaar, Notr., V.-Cig.
1569. 2. kǫ́ša, f. 1) die Mahd, C.; — 2) die Bergwiese, C.
1570. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Goriš.)- Erj. (Torb.), — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
1571. košána, f. od srobota pletena košara, Erj. (Torb.), Štrek.
1572. košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) Erj. (Torb.).
1573. košanı̑ja, f. eine Viertelhube, Polj.; — prim. košan.
1574. košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.- Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).
1575. košȃra, f. runder Handkorb, Mur., Dol.- Cig., Mik., jvzhŠt.
1576. košȃrast, adj. košari podoben, ogr.- C.
1577. košárəc, -rca, m. dem. košar 1) = košara, Jan.
1578. košȃrica, f. 1) dem. košara, kleines Handkörbchen, M., jvzhŠt.; — 2) košaríca: a) die Korbmacherin, Cig.; — b) košaríce, die Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
1579. košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.
1580. košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).
1581. košȃrka, f. rundes Handkörbchen, Mur.
1582. košȃrna, f. = košara, Cig., Gor.- M.; košarna s polomljenim locanjem, Jurč.
1583. košȃrnica, f. dem. košarna, Cig., LjZv.
1584. košȃrstvọ, n. die Korbmacherei, Cig., nk.; veliko samotarjev v puščavi se je živilo s košarstvom, Cv.
1585. kóšast, adj. = košat, Mik., vzhŠt.- C.
1586. košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.- Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.- Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
1587. košȃtəc, -tca, m. untersetzter Mensch, Valj. (Rad).
1588. košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
1589. košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.- Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
1590. košatı̑ja, f. die Aufgeblasenheit, die Hoffart, Nov.; košatija visoko hodi, Kr.- Valj. (Rad).
1591. košátiti se, -ȃtim se, vb. impf. 1) košat postajati; — sich ausbreiten, sich ausdehnen, Mur.; — 2) sich breit machen, groß thun, Cig., Jan., M.; k. se s čim, auf etwas pochen, Cig., Šol.; košatil se je s svojo neznano močjo, Ravn.
1592. košatljàt, -áta, adj. nekoliko košat: Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Vod. (Pes.).
1593. košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
1594. košatorę̑pəc, -pca, m. ein Thier mit buschigem Schwanz: lisjak k., Str.
1595. košátost, f. 1) die Breitbuschigkeit, die starke Verzweigung; k. gozdnega drevja; — 2) die Schwangerschaft, C.; — 3) die Hoffart, die Eitelkeit, C.; — 4) der Bombast, der Schwulst, Cig.
1596. kóšav, adj. mit dichtem, zerrauftem Haar, C.; k. pes, ein dichtzottiger Hund, ogr.- C.
1597. kóšavəc, -vca, m. = košav človek, C., ogr.- Valj. (Rad).
1598. koščák, m. 1) die Steinnuss, der Steinnussbaum (juglans cinerea); — 2) der Steinkrebs, Jarn., Cig.; malovredni koščaki, Zv.
1599. koščánəc, -nca, m. die Steinnuss, Jarn., Z.
1600. kǫ́ščəc, -čəca, m. = kosček, Valj. (Rad).
1601. kǫ́ščək, -čka, m. = kosček.
1602. koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.
1603. koščę̑nast, adj. beinähnlich, Cig., Jan.
1604. koščę́nəc, m. der Knochenmann, Jan. (H.).
1605. koščenẹ́ti, -ím, vb. impf. verknöchern, Cig.
1606. koščeníca, f. 1) eine nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig., Štrek., GBrda- Erj. (Torb.); — 2) das Knochenmehl, Jan.; — 3) das Beinhaus, die Todtenkammer, M., Dol.; — 4) das Knochenweib ( fig.): tri revne koščenice: bolezen, starost, smrt, Cv.
1607. koščenína, f. die Beinware, Cig., Jan., DZ.
1608. koščenják, m. 1) = koščak, die Steinnuss, Erj. (Torb.); — 2) der Knochenhecht, Cig.
1609. koščę́nka, f. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, Cig.
1610. koščíca, f. 1) das Beinchen; slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Erj. (Som.); — der Beinsplitter; s koščico se zadaviti; — ribja k., die Gräte, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan.; — = kocka, der Würfel, Rez.- C.; — 2) der Obststein; slive s koščicami vred jesti: sadne peške in koščice, Pirc; — der Kürbiskern, C.; — 3) der Merk (sium), Cig., Medv. (Rok.).
1611. koščìč, -íča, m. = krhelj, nav. pl. koščíči, Dürrobst, Erj. (Torb.).
1612. koščı̑čar, -rja, m. rilčkar k., der Steinobst-Rüsselkäfer (curculio pruni), Nov.
1613. koščíčast, adj. 1) = koščičav, grätig, Jan.; — 2) den Obststein enthaltend: koščičasto sadje, Steinobst, Cig. (T.).
1614. koščíčav, adj. grätig, Jan.
1615. koščíčevina, f. der Hartriegel, Z.
1616. koščı̑čevje, n. der Hartriegel (ligustrum vulgare), Dol.- Erj. (Torb.).
1617. koščı̑čje, n. coll. 1) = koščice, Obststeine, Jarn. (Sadj.); — 2) = koščičevje, Dol.- Erj. (Torb.).
1618. koščı̑čnat, adj. = koščičast 2), Jan. (H.).
1619. koščı̑čnica, f. koščičnice, Steinfrüchtler (drupaceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
1620. koščína, f. die Gicht, Cig., Jan., UčT.
1621. košə̀c, -šcà, m. dem. koš; tudi kóšəc.
1622. košeglàv, -gláva, adj. ohne Kopfbedeckung, C.
1623. košə̀k, -škà, m. dem. koš; 1) das Rückenkörbchen; — das Obstpflückkörbchen, C.; — das Armkörbchen, Dol.- Cig.; — 2) cvetni k., die zusammengesetzte Blüte, der Blütenkorb, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 3) der Mostkuchen bei Weinpressen, C.; — tudi: kóšək.
1624. kóšəlj, -šlja, m. 1) die nicht einen Krautkopf bildende Kohlpflanze, C.; — 2) der Moosbusch, C.; — 3) der Halskamm des Pferdes, BlKr.- M.
1625. košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.- M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
1626. košeníčica, f. 1) dem. košenica; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittalis), Medv. (Rok.).
1627. košenīlja, f. = košeniljka, Cig.
1628. košenīljast, adj. cochenillenfarbig, Cig.
1629. košenīljka, f. die Scharlach-Schildlaus oder Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
1630. 1. košenína, f. 1) das abgemähte Gras, Cig.; das Bergheu, Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Grasfläche, die zum Mähen bestimmt ist, das Wiesenland.
1631. 2. košenína, f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Ip., Erj. (Torb.).
1632. košenı̑nar, -rja, m. die Wiesenschnecke (tipula pratensis), Erj. (Ž.).
1633. košénje, n. das Mähen.
1634. košeplèt, -plę́ta, m. der Korbflechter, DSv.
1635. košet, m. = kozel, Rez.- C.
1636. koševàt, -áta, adj. = košat, Svet. (Rok.), Gor.
1637. košẹ́vati, -am, vb. impf. zu mähen pflegen, Jan., Mik., Erj. (Torb.).
1638. koševína, f. die abgemähte Wiese, Mur., Cig., Jan.; — menda hs.
1639. košę̑vje, n. das Gestrüpp, C.
1640. košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
1641. košìč, -íča, m. dem. koš; — die Korbmuschel, Cig.
1642. košı̑čək, -čka, m. das Körbchen, Cig.
1643. košı̑rna, f. "podstava pri gnojnem košu, da vanjo vtikajo količe", Tolm.- Štrek. (Let.).
1644. košiti se, -im se, vb. impf. = košatiti se, Jarn.
1645. košlję̑vje, n. coll. = košlji, nicht Köpfe bildende Krautpflanzen, C.
1646. košníca, f. 1) der Korb, Jan., Krelj; — der Bienenkorb, Cig., C.; na deske poveznjene slamnate košnice, Levst. (Beč.); — 2) der Weinpresskasten, C.; — 3) neka bekova trta, Ip.- Erj. (Torb.).
1647. kóšnja, f. die Mahd; ob košnji, zur Zeit der Mahd; košnjo kupiti, prodati.
1648. košnják, m. der Matrose, der seinen Platz auf dem Mars hat, der Marsgast, Cig. (T.), DZ.
1649. košp, m. = košpa, Tolm.- Kres.
1650. kǫ́špa, f. 1) der Holzschuh, C., Erj. (Torb.), Gor.; — 2) nerodno spleten koš, GBrda; — prim. it. cospo, Holzschuh.
1651. kǫ̑špar, -rja, m. 1) kdor košpe nosi, Gor.; — 2) velik rak, (košper) Erj. (Torb.).
1652. kòšt, kóšta, m. = kašta, kašča, die Getreidekammer, Rož. ( Kor.)- Navr. (Let.), Npes.-Schein.
1653. kǫ̑šta, f. = hrana, die Kost; — iz nem.
1654. koštáti, -ȃm, vb. impf. = veljati, stati (kosten); — iz nem.
1655. kǫ̑štinge, f. pl. Unkosten, Mik.; — iz nem.; pogl. troški.
1656. koštrav, adj. = kuštrav, Mur., Mik., SlGor.
1657. koštríka, f. der Mäusedorn (ruscus), C., Medv. (Rok.).
1658. koštrȗn, m. 1) der geschnittene Schafbock (Hammel, Schöps); prim. it. castrone, der Schöps. — 2) usločena trta s čepi, jvzhŠt.
1659. koštrȗnəc, -nca, m. dem. koštrun.
1660. koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.
1661. koštrȗnovina, f. das Hammelfell, Cig., Jan.; — das Hammelfleisch, Cig.
1662. 1. košúlja, f. 1) der Korb, Z.; — okrogel, iz srobotine spleten košek z majhno odprtino, v katerega se lešniki, orehi i. t. d. spravljajo, C., M., ein Handwägelchen mit geflochtenem Wagenkorb, ko>Idrijako>.
1663. 2. košúlja, f. = srajca, Jan., Mik., Zora, Jurč., BlKr.
1664. košȗljar, -rja, m. der Hemdenmacher, Jan.
1665. košúljica, f. dem. 1. košulja; — die Kronenspelze, der Kelch der Gräser, Cig.
1666. košȗra, f. elender Korb, C.
1667. košúta, f. 1) die Hirschkuh; severna k., die Rennthierkuh, Cig., Jan.; — 2) Name einer hirschfarbenen Kuh, Cig.; "govedje ime", Tolm.- Erj. (Torb.).