ko (15.668-15.767)

15668. skrípəc, -pca, m. 1) das Gelenk, Erj. (Torb.); — das Glied, Ben.- C.; — 2) der Kloben in der Rolle ( mech.), Cig. (T.); — der Flaschenzug, Lašče- Erj. (Torb.); — v skripcẹ́h biti, in Verlegenheit sein, dekleta so vsa na skripceh = vse žive in po koncu so, Erj. (Torb.); — prim. škripec.
15669. skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
15670. skrívati, -am, vb. impf. ad skriti; verstecken; verheimlichen; ukradeno blago s.; tatove s., Diebe hegen, Cig.; bolezen, svojo nevoljo s.; s. se, sich verstecken, sich verbergen; s. se za koga, sich hinter jemandem verstecken, Cig.; — verhehlen; pred kom (komu) kaj s.; nič ne skrivam, ich mache kein Hehl daraus; — skrivaje, heimlicher, verstohlener Weise, Cig., Boh., Dalm.; oni so skrivaje mrežo postavili, Trub.; nikar po noči ni skrivaje, temveč očito, Trub.; mislil je njo skrivaje zapustiti, Schönl.
15671. skrivȃvčica, f. = kokoš, ki se skriva, kadar nese, Dol.
15672. skrižȃł, f. die Tabelle, h. t.- Cig. (T.), DZ.; slovnica na skrižali, eine Grammatik in Tabellen, Navr. (Kop. sp.); — stsl.
15673. skȓka, f. das Bitterkraut (picris hieracioides), Erj. (Torb.).
15674. skȓkljič, m. = škrat, (skr̀kljič) Erj. (Torb.).
15675. skȓł, -lı̑, f. = skril, 1) die Schieferplatte, die Steinplatte, Cig., Erj. (Torb.); hribina se kolje v skrli, Erj. (Min.); — 2) die Eisscholle, C.; skrl za skrljo poka in se drevi po reki, Vrt.
15676. skrlȃt, m. = škrlat, der Purpur, Cig.; rdeč kakor s., cochenillroth, Erj. (Min.).
15677. skrljìč, -íča, m. die Feldlerche (alauda arvensis), (skr̀ljič) Erj. (Torb.).
15678. skrlȗb, m. der Milchrahm, C., Štrek.; — die Kruste, Polj.; die Schneekruste, C.; — pogl. skorlup.
15679. skrlȗp, m. = smetana, Cig., Ist.- Erj. (Torb.); — die Kruste, die sich an der Oberfläche der Dammerde durch das Austrocknen nach einem Regen bildet, Cig., Erj. (Torb.); — die Schmutzkruste: svinjam se dela skrlup po koži, Gor.; — der Schorf, Jan. (H.); — pogl. skorlup.
15680. skrlȗpnik, m. skrlupniki = polipi z notranjim čvrstim jedrom, die Rindenkorallen, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
15681. skȓnast, adj. karg, Z.; s. skopuh, Cig.
15682. skrnína, f. 1) die Unreinigkeit, der Schmutz, der Wust, Cig.; — 2) der Ansteckungsstoff, Cig.; — 3) die Gelenkkrankheit, die Gicht, Mur., Cig., Jan., C., Bes., ZgD., Erj. (Torb.), Gor.; — das Rheuma, Jan., SlN., Erj. (Torb.); s. ljudi trpinči, Cv.
15683. skrnóbən, -bna, adj. 1) unflätig, Cig.; — 2) zornmüthig, grimmig, Burg. (Rok.), Svet. (Rok.); skrnobno se maščevati, Nov.; njegovo oko ni še tako skrnobno, vedno je še krotko, Glas.; — 3) heimtückisch, V.-Cig.; skrnobna žival, C.
15684. skrǫ̑b, m. 1) sok od koruzne moke, C., Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jez.) das Stärkemehl, die Stärke, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
15685. skrǫ̑bla, f. das Schöllkraut (chelidonium maius), Erj. (Torb.).
15686. skrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Erj. (Torb.).
15687. skrojníčice, f. pl. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), ko>Litijako>.
15688. skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče- Levst. ( LjZv.).
15689. skróvnost, f. = skrivnost, Krelj, ogr.- Raič ( Nkol.), Valj. (Rad).
15690. skrovši, adv., Erj. (Torb.), pogl. skrivši.
15691. skrọ̀z, adv., praep. = skoz, C., Zora, Vrt.
15692. skrọ̑zən, -zna, adj. = skozen, hindurchgehend: skrozna luknja v zidu, vzhŠt.
15693. skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Lašče- Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.- C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.
15694. skrtúljiti, -ȗljim, vb. pf. zusammenkrümmen, C.; — s. se, zusammenschrumpfen: če se mokri črevlji hitro posuše, skrtuljijo se, ko>Savinska dol.ko>
15695. skrunóba, f. 1) die Unreinigkeit, der Unflat, Dict., C.; proč vreči kaj kakor skrunobo, Dalm.; — 2) die Schandthat, Dalm.; — 3) das Ungeziefer, C., Št.)- Erj. (Torb.); — 4) das Miasma, Cig.
15696. skržačíca, f. = skržad (cicada orni), Erj. (Torb.).
15697. skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Ip.- Erj. (Torb.).
15698. skržák, m. die Singcicade (cicada plebeia), Alas., Erj. (Torb.).
15699. skržàt, -áta, m. 1) die Singcicade (cicada plebeia), Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — 2) die Charfreitagratsche, Erj. (Torb.), Glas.
15700. skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Erj. (Torb.).
15701. skúbsti, skúbem, vb. impf. rupfen: ptico, perje s.; s. si iz glave lase, Pjk. (Črt.); sukno s. (noppen), Cig.; — ( fig.) s. koga, jemanden rupfen (= nach und nach um das Seinige bringen), Cig.
15702. skudẹ̑la, f., pogl. skodela.
15703. skȗha, f. 1) etwas Gekochtes, Mur.; eine gekochte Speise, C., ogr.- Valj. (Rad); nič skuhe ne dobijo, samo kruha in vina, jvzhŠt.; — das gekochte Schweinefutter, C.; — 2) soviel einmal gekocht wird, das Gericht: graha še za dve skuhi imamo, Št.- C.
15704. skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
15705. skȗhljaj, m. = kolikor se enkrat skuha, das Gericht: en s. krompirja, Notr.
15706. skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.- Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.- Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
15707. skȗlica, f. dem. skula; 1) ein kleiner Abscess, Tolm.)- Štrek. (Let.); — die Hitzblatter, C.; — 2) die flaschenförmige Erweiterung eines Bogenganges im Ohr, die Ampulle (ampulla), Erj. (Som.).
15708. skulíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
15709. skumati, -am, vb. impf. 1) tiho, nerazumljivo svojo željo razodevati, Fr.- C.; — 2) argwöhnen, Pohl.; s. koga, jemanden beargwöhnen, Vod. (Izb. sp.); — prim. skomati, skomukati.
15710. skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.
15711. skupčàn, -ána, m. skupčani so skupni posestniki kakega zemljišča, pos. pašnikov, Ig (Dol.), Notr.
15712. skúpljanje, n. das Sammeln: s. vojakov, Cig.
15713. skȗpstvọ, n. die Körperschaft: volivsko s., der Wahlkörper, DZ.
15714. skúrən, -rna, adj. abscheulich, schändlich, Guts., Cig., Jan., C.; ( nam. skrun?).
15715. skȗrš, m., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. skoriš, oskoriš.
15716. 3. skúta, f. 1) der Topfen, der Quark, der Streichkäse (die käsigen Bestandtheile der Milch, nach Abscheidung der Molken), Cig., Jan., Rez.- C., Mik., Štrek., DZ., Notr., Gor., Tolm.; iz zagrizenega mleka je dobra skuta ali mohat, maže se na kruh, Ravn.; — 2) die geronnene Biestmilch, Cig., C., Valj. (Rad), Gor., Dol.; — 3) eine Art Brei, Dol.- Mik.; — 4) der noch milchichte Kern der unreifen Haselnüsse, Z.; — prim. it. scotta, stvn. scotto, avstr.-nem. Schotten, Mik. (Et.).
15717. skútiti se, skȗtim se, vb. pf. das Nest verlassen (vom Vogelweibchen), vzhŠt.- C.; — s. se komu, jemandem abtrünnig werden, ihn hilflos heimlich verlassen, C.
15718. 2. skȗtnik, m. 1) der Quarkkorb, Cig.; — 2) = nedozorel leščnik brez jedra, Erj. (Torb.); — 3) der gemeine Afterquendel (peplis portula), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
15719. skuza, f., ogr.- Mik., pogl. skolza, solza.
15720. skvórec, m. = škvorec, škorec, der Star (sturnus vulgaris), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
15721. skvǫ̑žnja, f. = skožnja, luknja: skvožnjo prevrtati, Erj. (Torb.).
15722. slà, f. die Lust, das Verlangen, Mur., Cig., Jan.; sla mu (lisjaku) pride do mesa, Vod. (Izb. sp.); sla in mik po posebnih grižljajih, Ravn.; sla me je (do) česa, Cig.; Kamor tvoja sla ti kaže, Preveč nagel ne smeš bit', Vod. (Pes.); Hodite, kamor vedno sla vas vleče! Preš.; Kdor se v sli pozabi, Roka tvoja zgrabi, Kes ga pokori, Levst. (Zb. sp.); — die Wollust, Cig., Jan., M.
15723. slabína, f. = teščina, lakotnica, die Weichen (des Körpers), C.
15724. slaboglȃsje, n. die Kakophonie, Jan. (H.).
15725. slaboglȃvəc, -vca, m. der Schwachkopf, Bes.
15726. slaboglȃvnik, m. der Schwachkopf, C.
15727. slačílọ, n. 1) die abgestreifte Schlangenhaut, C., Z.; — 2) coll. die Maisschalen, das Maiskolbenstroh, Cig., C.
15728. sláčiti, -im, vb. impf. ad sleči; ausziehen; suknjo s.; entkleiden; otroke s.; s. se, sich entkleiden; — kače se slačijo, die Schlangen häuten sich, C.; — koruzo s., die Maiskolben schälen, Cig.; — grah se slači = se lušči (bälgt sich), Cig.
15729. slȃd, slȃda, sladȗ, m. 1) die Süße, C.; — der (süße) Nachgeschmack, Jan.; — 2) das Malz, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kor.; ječmenov, ovsen s., Cig.; s. delati, malzen, Cig.; s. strgati, Malz brechen, Cig.
15730. sladčeníca, f. neko sladko jabolko, C.
15731. sladčíca, f. 1) etwas Süßes: das Naschwerk, Meg., Mur., Cig., Met., DZ.; sladčice, Süßigkeiten, nk.; njegova sladčica bo črviva, Dalm.; — 2) die Lakrize (glycyrrhiza), Cig.; — grenka s., das Bittersüß (solanum dulcamara), Z.; — 3) neko jabolko, Erj. (Torb.).
15732. slȃdčič, m. neko jabolko, C.
15733. sládək, -dka, adj. süß; sladka pijača; sladko sadje; ( fig.) sladko spanje; sladki glasovi; sladkih besedi biti, süß zu sprechen, zu schmeicheln verstehen.
15734. sladẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) süßlich schmecken, süßeln, Jan.; sladí, es zieht ins Süße, Cig., Gor.; s. po čem, einen (süßen) Beigeschmack haben, Jan.; ( pren.) oba zgleda sladita po cerkveni slovenščini, Levst. (Zb. sp.); — 2) schmecken: komarju sladi kri, Šol.; to mi ne sladi, dazu habe ich keine Lust, Dalm.- M.
15735. sladíti, -ím, vb. impf. 1) süß machen, versüßen; ( fig.) versüßen, würzen; to mi življenje sladi; — 2) s. se, süß thun, schmeicheln, Mur., C.; s. se komu, jvzhŠt.; — 3) sladi se mi, es gelüstet mich, C., Z.
15736. sladkáti se, -ȃm se, vb. impf. freundlich oder zärtlich thun; s. se komu, okoli koga, jemandem hofieren, ihm schmeicheln.
15737. sladkíca, f. neko jabolko, Erj. (Torb.); der Süßapfel, C.; (bolje rečeno: sladčica).
15738. sladljìv, adj. süßlich: ( fig.) sladljivo koga vabiti (mit süßen Worten), ZgD.
15739. sladǫ̑r, -rja, m. = sladkor, cuker, Cig. (T.), C., Erj. (Som.), Sen. (Fiz.), nk.
15740. sladǫ̑rən, -rna, adj. = sladkoren, cukren, nk.
15741. sladoròd, -rǫ́da, m. das Glykogen, Erj. (Som.).
15742. sládost, f. = sladkost, Z., Levst. (Zb. sp.).
15743. sladoùst, -ústa, m. kdor sladko govori, die Zuckerlippe, Zv.
15744. slȃjšati, -am, vb. impf. süßer machen, versüßen; ( fig.) s. komu življenje.
15745. slȃk, m. 1) = stranica pri lesi, Tolm.)- Štrek. (Let.); (iz: svlak); — 2) slaki, Windlinge (convolvulaceae), Tuš. (R.); njivski s., die Ackerwinde (convolvulus arvensis), Tuš. (R.); — veliki s., die Zaunwinde (convolvulus sepium), Josch; = plotni s., Cig.; bodeči s., die Stechwinde, die Sassaparille (smilax aspera), Cig., Medv. (Rok.); šmarni s., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Jan., Z., Josch.
15746. slȃkar, -rja, m. das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Erj. (Torb.).
15747. sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.- Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.- Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. ( Glas. 1867. 221.).
15748. slȃmnica, f. 1) der Bettstrohsack, Mur., Cig., Jan., DZ., Štrek., Dol., Notr.; — 2) der aus Stroh geflochtene Brotbackkorb, Cig., Jan., ZgD., Zilj.- Jarn. (Rok.), Gor., die Strohblume, die Immortelle (helichryson), Cv.
15749. slȃmnik, m. 1) der Strohhut; — 2) = slamnica 1), der Strohsack, Tolm., Erj. (Torb.).
15750. slamnjáča, f. 1) = slamnica 1), der Strohsack, Cig., Jan.; — 2) der Strohkorb, Mur., Danj.- Mik., Vraz- Pjk., SlGor.
15751. slamorẹ́zən, -zna, adj. zum Strohschneiden, zur Bereitung des Häckerlings gehörig: slamorẹ̑zna kosa, das Strohschneidemesser, Mik.; slamorezni stol, der Strohschneidestuhl, Jan.
15752. slanóta, f. der salzige Geschmack, die Salzigkeit, Jan.; ako sol slanoto izgubi, s čim se bo solilo? Krelj.
15753. slȃp, slȃpa, slapȗ, m. 1) der Wasserfall, die Cascade, der Katarakt, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Preš., Jes., nk.; kakor iz strašnih slapov hrumi izpod neba voda, Ravn.- Valj. (Rad); — slapovi, das Gefälle bei der Mühle, Jan.; slapi, der Wasserschuss im Bache, C.; — 2) der Schwall, V.-Cig., Jan.; der Wellensturz, Cig.; die Woge, Cig., Jan., Mik., C., kajk.- Valj. (Rad); slapovi ladjico topijo, ogr.- C.; — 3) das Gewitter, der Sturm, C., ogr.- Valj. (Rad); blisk in slap človeka lahko ubije, ogr.- Mik.; — 4) = hlap: das Lüftchen, der Hauch, Jan., C.; der Dunst, Jan., Mik.; žganja slap ("svap") se v kaplje izpremeni, Pirc.
15754. slástən, -stna, adj. 1) wohlschmeckend, köstlich, delicat, Cig., Jan., C.; slasten košček, ein Leckerbissen, Cig.; slastne jedi, delicate Speisen, Z.; slasten kruh, schmackhaftes Brot, Lust empfindend: slastno, mit Lust, konj se slastno pase, Z.; — 3) gelüstlich, lüstern, Cig.; slastno živeti, schwelgerisch leben, Z.
15755. slávən, -vna, adj. 1) berühmt, ruhmvoll, glorreich; slavni junaki, slavna smrt; slavni predniki; — 2) prunkvoll, herrlich, feierlich, Pracht-, Cig., Jan.; slavni obhod, der Prunkaufzug, Cig.; slavno v roko seči, feierlich den Handschlag geben, Levst. (Nauk).
15756. slávina, f. das Geburts- o. Namensfest: dati komu kaj za slavino, Goriš.; sosedje imajo navado, da hodijo drug k drugemu na slavino, Erj. (Izb. sp.); (slavna) GBrda ("slabna") Tolm.
15757. slávinja, f. = slavina, Erj. (Torb.).
15758. slavīst, m. kdor se peča s slovanskim jezikoslovjem, der Slavist.
15759. slavīstika, f. slovansko jezikoslovje, die Slavistik.
15760. slȃvje, n. die Feierlichkeit, nk.; veliko slavje slaviti, Z.; s slavjem koga pokopati, SlN.; — der Triumph, Jan.
15761. slavlję́nəc, -nca, m. die Person, die Gegenstand einer Feier ist, der Gefeierte, Navr. (Kop. sp.), nk.; tudi: slávljenec.
15762. slȃvnica, f. 1) das Geburts- oder Namensfest, Erj. (Torb.), Notr.); ( prim. slavina); — 2) die Hymne, Jan. (H.).
15763. slávnostnik, m. = komur je slavnost namenjena, der Gefeierte, SlN.
15764. slavodȃtka, f. das Loblied, die Hymne, Kos., Levst. (Zb. sp.).
15765. slę̑č, m. das Alpenröschen (rhododendron hirsutum), Erj. (Torb.), Nov.
15766. slę́čati, -ím, vb. impf. hocken, lümmeln, lehnen, Z., Gor.; toliko da še oči odpira, pa le še sleči tam pri kvartah, Polj.; sleči pri njem in mu v usta gleda, Polj.; sloneti in slečati, Gor.
15767. slẹ́či, slẹ́čem, vb. pf. ausziehen; suknjo s.; kožo s., die Haut abziehen; entkleiden; otroka s.; s. koga do nagega, jemanden nackt ausziehen; s. se, sich entkleiden; — = izleviti se: rak se je slekel, Z.; — ( fig.) s. koga, jemanden um sein Geld bringen, ausziehen ( z. B. beim Spiel); s. koga česa, jemanden um etwas bringen, Levst. (Zb. sp.).