ko (15.601-15.700)

15601. sivoglȃvəc, -vca, m. der Graukopf.
15602. sivolȃsəc, -sca, m. der Graukopf, Z., nk.
15603. skakáč, m. 1) der Springer, Cig., Jan.; skakači, die Springer, eine Secte des 16. Jahrhundertes, Pjk. (Črt. 23.); — 2) egipetski s., die ägyptische Springmaus (dipus aegyptius), Erj. (Ž.); — (hrost) s., der Springkäfer, Cig.; — 3) = konjič pri šahu, LjZv.
15604. skákalica, f. 1) das Gespringe, Cig.; — 2) der Schnellkäfer (elater sp.), (skakálica) Erj. (Torb.).
15605. skákati, -kam, -čem, vb. impf. ad skočiti; springen; po travnikih s., auf den Wiesen herumspringen; po eni nogi s., auf einem Fuße herumhüpfen; — belegen: žrebec skače, Cig.; — srce mi skače od veselja, Cig.
15606. skakȃvka, f. 1) die Springerin; — 2) eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Erj. (Torb.).
15607. skakȃvski, adj. Springer-: skakavska palica, skakavski kol, die Springstange, Cig.
15608. 1. skalíti, -ím, vb. pf. trüben; vodo s.; veselje komu s.; — s. se, trübe werden; vino se je skalilo.
15609. skálovəc, -vca, m. 1) = srakoper, C.; — 2) neki lišaj (roccella), Tuš. (B.).
15610. skȃpljanje, n. das Castrieren, Cig., BlKr., M.
15611. 1. skȃpljati, -am, vb. impf. ad skopiti; entmannen, castrieren, schneiden, Cig., Notr.; — skaplja se tudi fižolovo stročje, predno se pristavi, rekše, obrezuje se na obeh konceh, Notr.)- Erj. (Torb.).
15612. skȃvsati, -am, vb. pf. 1) = debelo zrezati, C.; — 2) zu raufen anfangen; petelina sta se skavsala; — sich zerzanken; za neko malo reč sta se skavsala.
15613. skȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; žitna s., der Verderb des Getreides, C.; — die Vereitelung, Cig.; skazo delati, verderben, vereiteln; skazo storiti komu, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, Jurč.; — 2) das Verderbte, der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; = popaka, C.; prava skaza, Levst. (Zb. sp.); — 3) mojster s., der Pfuscher; lovec s., ein schlechter Jäger, C.; — pogl. izkaza.
15614. skázati, -žem, vb. pf. 1) aufweisen, vorweisen: izpričevalo s., Cig.; — 2) vorstellen, Cig.; s. koga komu, Levst. (Močv.); — prim. izkazati.
15615. skazováti, -ȗjem, vb. impf. ad skazati; zeigen; konje s., Pferde vorführen (bei der Stellung), Levst. (Nauk); — s. se, sich zeigen, prangen, Cig.; s. se s čim, etwas zur Schau tragen, Cig.
15616. skę́kati, -kam, -čem, vb. impf. vor Anstrengung ächzen, kreißen, Mur., Jan., C.; tako težko je nesel, da je skekal, SlGor.; — keuchen, C.; — winseln, Mik.
15617. skəzáti, -ȃm, vb. impf. 1) hinreichen, ausreichen, zulangen, Pohl., Cig., Jan., Ig (Dol.), Notr.; njegov zaslužek ne skeza za tako potrato, Cig.; — 2) auskommen, auslangen, Cig., Jan.; ne s. s čim, Cig.; — genug haben: trpim, da skezam, C.; udaril sem se, da skezam, M.; — prim. skuzati.
15618. skipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallen: mleko je skipelo; morje je skipelo; kri mu je skipela; — ( pren.) Bog je rekel, in hribi so skipeli (sind entstanden), Z.; oko je skipelo, das Auge (an der Rebe) hat sich entfaltet, Z.; — aufbrausen (im Zorne); rad skipi; — ( nam. vzk-).
15619. skísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. säuern, Cig.; s. se, sauer werden; vino, pivo, mleko se je skisalo; ( nam. vzk-).
15620. sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
15621. sklȃda, f. 1) = sklad 1), die Schichte, C.; — s. drv, der Holzstoß, Cig.; — 2) der Schatz, C.; — 3) die Fuge, C., Tolm.)- Erj. (Torb.).
15622. 2. sklȃdanje, n. das Zusammenlegen; das Aufschichten; s. zemljišč, die Zusammenlegung der Grundstücke, DZkr.; — das Zusammenfügen; s. rekov, die Satzfügung, Cig. (T.); — das Componieren, nk., itd. prim. 2. skladati.
15623. skládən, -dna, adj. 1) synthetisch, Cig. (T.); — 2) durch Beiträge bewirkt: sklȃdne gosti, das Picknick, Cig.; — Concurrenz-, Nov.; skladni okraj, der Concurrenzbezirk, Levst. (Cest.); skladna cesta, die Concurrenzstraße, Levst. (Cest.), Nov.; skladna združba, der Concurrenzverband, Levst. (Pril.); — 3) zusammenlegbar: skladna miza, der Klapptisch, Cig.; skladna postelja, die Bettbank, der Bettkasten, Cig.; — skladni koledar, der Blockkalender, nk.; — skladni del, der Bestandtheil, Cig.; — vereinbar, Mur., Cig.; — verträglich (congruens), ( phil.), Cig. (T.); — 4) übereinstimmend, harmonisch, einklängig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skladno ubran, harmonisch gestimmt, nk.; congruent ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — zusammenhängend, Jan. (H.); — 5) schichtig, Cig.; — 6) Niederlags-, Jan.
15624. sklȃdje, n. 1) das Gefüge, der Mechanismus, Cig., C.; — = stavkoslovje, die Satzlehre, Jan.; — 2) coll. die Schichten: s. kamenja, LjZv.
15625. skláti se, -kǫ́ljem se, vb. pf. in einer blutigen Rauferei zusammengerathen: če dva psa eno kost glodata, skoljeta se, Mur.; psi so se sklali, Cig.; — sich zerwerfen, sich entzweien, Cig.
15626. sklátiti, -im, vb. pf. (mit einem Stock) herabschlagen, abklopfen; oreh, jabolko s. z drevesa; vse sadje s. z drevja.
15627. 1. sklę́cati, -am, vb. pf. 1) wackelig machen, s. se, wackelig werden, intr.) stolpern, Z.
15628. sklẹ́dička, f. dem. skledica; das Schüsselchen; — kolenska s., die Kniescheibe, C.
15629. 1. sklèn, sklę́na, m. 1) die Verbindung, das Band ( fig.): prirojeni sklen deteta z materjo, Vod. (Bab.); die Vereinigung: Da sebi prisega Svet vekoma sklen, Vod. (Pes.); — 2) der Paragraph, ogr.- Valj. (Rad); — (iz skleniti napačno narejeno).
15630. 2. sklę̑n, m. das Glas, Jarn., Mur., Kos.; (napačno nam. steklo).
15631. sklę̑ničar, -rja, m. 1) der Glaskrämer, Cig.; — 2) krvi sit klop, (ker je napet kakor sklenica), Erj. (Torb.).
15632. sklenı̑təv, -tve, f. 1) die Verbindung, die Vereinigung: s. z Bogom, Burg.; — 2) der Abschluss: s. zakona, die Eheschließung, Cig., Jan.; s. miru, der Friedensabschluss, Cig.
15633. skléniti, sklę́nem, vb. pf. 1) fest zusammenfügen; sodu doge z obročem s.; s. roke, die Hände falten; zusammenschließen, Cig.; s. pse. die Hunde koppeln, Cig.; Pod bledo luno se nad njo Duhovi so sklenili, Preš.; s. po zakletju: sklenjen volk, ein gebannter Wolf, Cig.; s. se, sich schließen, zugehen (von einer Wunde), Cig.; sich vereinigen: da sklenete se enkrat najni poti, Preš.; s. se s kom v molitev, Burg.; sklenjeni z družbo izvoljenih, Burg.; s sklenjenimi močmi, mit vereinten Kräften, Cig.; — 2) zuende bringen, schließen; s. pridigo, sejo; — s. račun, eine Rechnung abschließen, Cig.; — das Leben schließen, sterben: sklenil je; — 3) abschließend zustande bringen, schließen; kup, pogodbo, zavezo, zakon, mir s.; — pesem s., verfassen: Jaz sem tako pesen sklenil, Da se medved je oženil, Npes.- M.; — 4) den Schluss ziehen, folgern, schließen: s. kaj iz česa, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) einen Beschluss oder einen Vorsatz fassen, beschließen, sich vornehmen; sodbo s., ein Urtheil fällen, Cig.; kaj ste sklenili?; vojsko s.; trdno je sklenil, da se bode poboljšal (ali: poboljšati se); Zdaj si bom tako sklenil, Dekletom ne bom več verjel, Npes.-K.; — (v poslednjih pomenih po zgledu nem. schließen, beschließen).
15634. sklę́nka, f. = sklenica, die Flasche, Jan., Erj. (Torb.).
15635. sklepánəc, -nca, m. 1) metallener Gürtel der Frauen, Valv.- Cig., M., Rut. (Zg. Tolm.), Erj. (Torb.); — 2) = sklepač, Cig.
15636. 2. sklépati, -klę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. = izklepati, ausdengeln: koso, srp s., Mur., Cig.
15637. 3. sklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad skleniti; 1) fest zusammenfügen, verbinden, zusammenschließen; pse s., Hunde koppeln, Cig.; obroč s., die Reifenden zusammenschließen, Str.; roke s., die Hände falten; (= z rokami s., Npes.-Schein.); — verbinden, vereinen, Cig., Jan.; besede s., C.; ljubezen nas sklepa, nk.; — s. se, sich schließen, Mur.; sich zusammenfügen und verbinden, Cig.; ne veš, kako se kosti v noseče telesu sklepajo, Škrinj.; — s. se, zusammenpassen, sich vereinen; dobro se sklepa, Mur., Cig.; — 2) schließen, endigen, Cig., Jan.; sklepajoč svoj govor, am Schluß seiner Rede, nk.; začenjati in s. posvetovanje, nk.; — abschließen: račune s., — in den letzten Zügen liegen, Cig.; — 3) abschließen, zum Abschluss zu bringen suchen: mir, pogodbo s.; — 4) folgern, Schlüsse ziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) Beschlüsse, Vorsätze fassen, beschließen; zakone s.; človek sklepa, Bog pa sklene, Valj. (Rad).
15638. sklę́povən, -vna, adj. 1) Gelenk-: sklepovna (sklepna) jabolčica, der Gelenkkopf, Cig. (T.); — 2) Schluss-: sklepovna vrsta, sklepovni niz, die Schlussreihe, die Schlusskette ( phil.), Cig. (T.); sklepovni račun, die Schlussrechnung, Cel. (Ar.).
15639. sklẹ̑stək, -stka, m. ein abgehauener Ast, der Prügel, Cig., M., C., Gor., Tolm.; sklestke nabirati, Ravn.; s sklestkom ostroge drgati, LjZv.; ( nav. sklesek).
15640. 2. sklẹ́stiti, -im, vb. pf. zusammenschlagen: toča je vse sklestila; — s. komu kosti, Cig.
15641. sklę́ti, skółnem, vb. pf. 1) verfluchen, verwünschen, Rez.- C.; — 2) durch Verwünschung ins Unglück stürzen, C.
15642. sklìc, -klíca, m. die Zusammenberufung, die Convocation, Cig., Jan., DZ.; s. na vojsko, das Kriegsaufgebot, Cig. (T.); s. vojske v orožje, s. vojaški, die Mobilisierung, Levst. (Nauk, Pril.).
15643. 3. sklicati, -klı̑čem, vb. pf. 1) aufrufen, errufen: s. spečega, komaj sem ga sklical, Cig.; težko ji je bilo sklicati me, LjZv.; — 2) s. se, sich berufen, Jan. (H.); — ( nam. vzk-).
15644. 1. skliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. sklicati; zusammenrufen; starka (ptica) mlade sklicuje, Z.; — s. vojsko v orožje, mobilisieren, Levst. (Nauk).
15645. sklínjati, -am, vb. impf. ad skleti (skolnem); verwünschen, verfluchen, Rez.- C.
15646. skljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. beugen, krümmen; žalost ga je sključila, Cig.; s. se, den Rücken krümmen, Cig.; s. se v kot, sich in einen Winkel schmiegen, Cig.; otrok se k materi sključi, C.; sich verkrümmen, contract werden; udje so se mu sključili; sključen hodi, er geht gebeugt einher; sključeni udje, contracte Glieder.
15647. sklòg, sklǫ́ga, m. das Gerüst, Z.; mrtvaški s., die Todtenbahre, C., vzhŠt.)- Nov.; — prim. skolke (?).
15648. 3. sklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. emporrichten, aufrichten, Cig.; visoko svojo postavo je sklonil s stola, Jurč.; — s. se, sich in die Höhe richten, sich aufrichten; po koncu se s., Jurč.; pripognil se je in se zopet sklonil, jvzhŠt.; — ( nam. vzk-).
15649. skráda, f. die gemeine Quecke (triticum repens), GBrda), Erj. (Torb.); — der Geißklee (cytisus sagittalis), Josch.
15650. skrȃjnji, adj. der äußerste, der letzte, C.; skrajnji čas je uže, da greš, Erj. (Torb.).
15651. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
15652. skralȗb, m. 1) die dicke Milchhaut, Dict., C., Gor.- Mik.; — 2) ona skorja, ki se po dežju naredi na zemlji, Lašče- Erj. (Torb.); pogl. skorlup.
15653. skralȗp, m. die Rinde, die Kruste, Cig. (T.), C.; — pogl. skorlup.
15654. skrȃnj, -ı̑, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Erj. (Torb.), C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjı̑, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Erj. (Torb.).
15655. skránja, f. das Kinn, der Kinnbacken, der Kiefer, Guts.- Cig., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.), GBrda.
15656. skrȃnje, n. die Schläfe, Erj. (Torb.); (skrenje, das Kinn, Meg.).
15657. skrȃnji, -ev, m. pl. die Kinnlade, Tolm.)- Štrek. (Let.).
15658. skrápa, f. die Kruste, C.; die gefrorene Schneedecke, die Schneekruste, Mur., Cig., Jan.; — die harte Erdkruste, C.; — prim. skorlup.
15659. skrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Cig., ( gramm.) Cig. (T.), M.; skračeno ime, LjZv.; — schmälern, C.; s. komu kaj, C.; dohod s., Levst. (Zb. sp.).
15660. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
15661. skŕbən, -bna, adj. sorgfältig; skrbno pregledovanje računov; — sorgenvoll: skrbnega obraza, LjZv.; — skrbno je, es ist zu befürchten, Krelj; — eifrig, besorgt; skrben oče biti svojim otrokom: s. gospodar; s. za kako reč; s. svojega dela, Met.; — wirtschaftlich, C.; — tudi: skrbȃn, -bnà.
15662. skrbẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sorgen, besorgt sein; s. za koga, za kako reč; za otroke, za gospodarstvo s.; skrbi, da o pravem času prideš; gospodinja skrbi, da dobivamo vsak dan jesti; — 2) Sorgen machen; neka reč me skrbi; to me ne skrbi; otroci me skrbijo; skrbi me, kaj bo, če ne pride; ljudi je skrbelo, ker se je sovražnik bližal, die Annäherung des Feindes beunruhigte die Einwohner, Cig.; to tebe prav nič ne skrbi, das geht dich gar nichts an; — s. se za kaj, sorgen, sich kümmern, ogr.- Valj. (Rad), C.; s. se ob kom, Krelj, vzhŠt.- Vest.
15663. skrẹ̑gati se, -am se, vb. pf. sich zerzanken, sich zerwerfen; s. se s kom; s pametjo se je skregal, er handelt nicht mehr vernunftgemäß; s kruhom se s., vor Wohlergehen muthwillig werden, Z.
15664. skrę́ta, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
15665. skŕhati, -am, vb. pf. schartig machen; nož, sekiro s.; skrhan nož, ein schartiges Messer; pero s., die Feder abnützen, Cig.; — verderben; ceno, račun, veselje komu s., Cig.; srečo komu skrhati, sreča se mu je skrhala, Cig.; — besedo s., das Wort brechen, ZgD.; — s. se, von einem Vorhaben abstehen, Z.
15666. skŕhavəc, -vca, m. der Krüppel, Kres.
15667. skrilǫ̑vje, n. schieferiges Gestein, ko>Savinska dol.ko>
15668. skrípəc, -pca, m. 1) das Gelenk, Erj. (Torb.); — das Glied, Ben.- C.; — 2) der Kloben in der Rolle ( mech.), Cig. (T.); — der Flaschenzug, Lašče- Erj. (Torb.); — v skripcẹ́h biti, in Verlegenheit sein, dekleta so vsa na skripceh = vse žive in po koncu so, Erj. (Torb.); — prim. škripec.
15669. skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
15670. skrívati, -am, vb. impf. ad skriti; verstecken; verheimlichen; ukradeno blago s.; tatove s., Diebe hegen, Cig.; bolezen, svojo nevoljo s.; s. se, sich verstecken, sich verbergen; s. se za koga, sich hinter jemandem verstecken, Cig.; — verhehlen; pred kom (komu) kaj s.; nič ne skrivam, ich mache kein Hehl daraus; — skrivaje, heimlicher, verstohlener Weise, Cig., Boh., Dalm.; oni so skrivaje mrežo postavili, Trub.; nikar po noči ni skrivaje, temveč očito, Trub.; mislil je njo skrivaje zapustiti, Schönl.
15671. skrivȃvčica, f. = kokoš, ki se skriva, kadar nese, Dol.
15672. skrižȃł, f. die Tabelle, h. t.- Cig. (T.), DZ.; slovnica na skrižali, eine Grammatik in Tabellen, Navr. (Kop. sp.); — stsl.
15673. skȓka, f. das Bitterkraut (picris hieracioides), Erj. (Torb.).
15674. skȓkljič, m. = škrat, (skr̀kljič) Erj. (Torb.).
15675. skȓł, -lı̑, f. = skril, 1) die Schieferplatte, die Steinplatte, Cig., Erj. (Torb.); hribina se kolje v skrli, Erj. (Min.); — 2) die Eisscholle, C.; skrl za skrljo poka in se drevi po reki, Vrt.
15676. skrlȃt, m. = škrlat, der Purpur, Cig.; rdeč kakor s., cochenillroth, Erj. (Min.).
15677. skrljìč, -íča, m. die Feldlerche (alauda arvensis), (skr̀ljič) Erj. (Torb.).
15678. skrlȗb, m. der Milchrahm, C., Štrek.; — die Kruste, Polj.; die Schneekruste, C.; — pogl. skorlup.
15679. skrlȗp, m. = smetana, Cig., Ist.- Erj. (Torb.); — die Kruste, die sich an der Oberfläche der Dammerde durch das Austrocknen nach einem Regen bildet, Cig., Erj. (Torb.); — die Schmutzkruste: svinjam se dela skrlup po koži, Gor.; — der Schorf, Jan. (H.); — pogl. skorlup.
15680. skrlȗpnik, m. skrlupniki = polipi z notranjim čvrstim jedrom, die Rindenkorallen, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
15681. skȓnast, adj. karg, Z.; s. skopuh, Cig.
15682. skrnína, f. 1) die Unreinigkeit, der Schmutz, der Wust, Cig.; — 2) der Ansteckungsstoff, Cig.; — 3) die Gelenkkrankheit, die Gicht, Mur., Cig., Jan., C., Bes., ZgD., Erj. (Torb.), Gor.; — das Rheuma, Jan., SlN., Erj. (Torb.); s. ljudi trpinči, Cv.
15683. skrnóbən, -bna, adj. 1) unflätig, Cig.; — 2) zornmüthig, grimmig, Burg. (Rok.), Svet. (Rok.); skrnobno se maščevati, Nov.; njegovo oko ni še tako skrnobno, vedno je še krotko, Glas.; — 3) heimtückisch, V.-Cig.; skrnobna žival, C.
15684. skrǫ̑b, m. 1) sok od koruzne moke, C., Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jez.) das Stärkemehl, die Stärke, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
15685. skrǫ̑bla, f. das Schöllkraut (chelidonium maius), Erj. (Torb.).
15686. skrobótəc, -tca, m. der Klappertopf (rhinanthus), Erj. (Torb.).
15687. skrojníčice, f. pl. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), ko>Litijako>.
15688. skropẹ́ti, -ím, vb. impf. brennend jucken, Z., UčT., Ig (Dol.); roka me skropi, po vsej koži me je skropelo, Lašče- Levst. ( LjZv.).
15689. skróvnost, f. = skrivnost, Krelj, ogr.- Raič ( Nkol.), Valj. (Rad).
15690. skrovši, adv., Erj. (Torb.), pogl. skrivši.
15691. skrọ̀z, adv., praep. = skoz, C., Zora, Vrt.
15692. skrọ̑zən, -zna, adj. = skozen, hindurchgehend: skrozna luknja v zidu, vzhŠt.
15693. skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Lašče- Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.- C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.
15694. skrtúljiti, -ȗljim, vb. pf. zusammenkrümmen, C.; — s. se, zusammenschrumpfen: če se mokri črevlji hitro posuše, skrtuljijo se, ko>Savinska dol.ko>
15695. skrunóba, f. 1) die Unreinigkeit, der Unflat, Dict., C.; proč vreči kaj kakor skrunobo, Dalm.; — 2) die Schandthat, Dalm.; — 3) das Ungeziefer, C., Št.)- Erj. (Torb.); — 4) das Miasma, Cig.
15696. skržačíca, f. = skržad (cicada orni), Erj. (Torb.).
15697. skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Ip.- Erj. (Torb.).
15698. skržák, m. die Singcicade (cicada plebeia), Alas., Erj. (Torb.).
15699. skržàt, -áta, m. 1) die Singcicade (cicada plebeia), Erj. (Torb.), Valj. (Rad); — 2) die Charfreitagratsche, Erj. (Torb.), Glas.
15700. skȓžək, -žka, m. 1) = skrček, hrček, der Hamster, V.-Cig., Jan.; — 2) die Flussmuschel (unio pictorum), Erj. (Torb.).