ko (15.501-15.600)

15501. sẹ́nčenje, n. = senčanje: malarsko s., Vod. (Izb. sp.).
15502. sẹnčílọ, n. der Lichtschirm, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — der Augenschirm: ako je treba otroke močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo, ne pa temnih naočnic, Žnid.
15503. sənə̀c, -ncà, m. der Schlaf (die Schläfe) am Kopfe, Alas., Boh., C.; in je njemu klin prebila skozi njegov senec, Dalm.; v senca venec zadirati, Ravn.; nav. pl. senci, die Schläfe(n).
15504. sẹníka, f. = 1. senik, Jan., Goriš.).
15505. sẹ́njav, adj. = sednjav, sednast, wundgerieben: s. konj, C.
15506. sənjə̀m, -njmà, m. 1) der Markt, der Jahrmarkt; živinski s., der Viehmarkt; veliki s., die Messe, Cig. (T.); na s. iti; tudi: iti v s., Levst. (Rok.); na senjmu kupiti; komu kaj senjma kupiti, prinesti, einem etwas auf dem Markte kaufen, vom Markte als Geschenk mitbringen; — 2) das Kirchweihfest, Gor.; — ( nav. semənj, smənj; tudi: sejəm, sajəm); "sinym", Meg.; na tvoje "synme", Dalm.; — prim. stsl. sъnьmъ, Versammlung.
15507. sənjmárski, adj. Markt-; senjmarska koliba, die Marktbude, Navr. (Let.).
15508. sənjmíšče, n. 1) der Marktplatz; — 2) der Kirchplatz, Cig., Jan.; (ker o "senjmih" [an Kirchweihfesten] tam senjmarske kolibe stavijo), Polj., ko>Celovška ok.ko>
15509. sənjmováti, -ȗjem, vb. impf. an einem Markte (an Märkten) als Käufer o. Verkäufer theilnehmen, Cig., Jan., Mik.; videla sem te, kako si senjmoval, LjZv.
15510. sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
15511. sẹnodọ̑łka, f. das Schöllkraut (chelidonium maius), vzhŠt.)- Erj. (Torb.).
15512. sẹnomèt, -mę́ta, m. priprava, skoz katero v hlevih seno mečejo s podstrešja v hlev, der Futtertrichter, Gor.).
15513. sẹnosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Mäher, Mur., V.-Cig., Jan., C., Ahac., Gor., Kor.; senožet za šest senosekov, Erj. (Torb.); — tudi: senǫ́sẹk, Gor.
15514. sẹ́nski, adj. Heu-: senska košnja, Fr.- C.
15515. sensualīzəm, -zma, m. razlaganje vsega mišljenja iz občutkov, der Sensualismus, Cig. (T.).
15516. sẹ̀nt, m. der Kornbrand, Z.; nav. pl. senti, Cig., Gor.; pogl. snet.
15517. sẹntı̑, f. pl. = sent, snet, der Kornbrand, Dol.; pogl. snet.
15518. sę̑rast, adj. grau, Jan.; s. konj, ein Schimmel, C.; der Grauschimmel, Met.; ( der Rothschimmel, Dol.); — blond, C.
15519. seríga, f. 1) konjska s. = konjska figa (šaljivo), Levst. (Zb. sp.); — 2) ein lästiger Mensch, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
15520. 1. sə̀s, səsà, m. 1) die weibliche Brust, Mik., Valj. (Rad); otrok ni imel sesa (sə̀sa), Erj. (Torb.); — prvega sə̀sa tele, das erste Kalb von einer Kuh, Tolm.; — 2) kozji s., neka vinska trta, die Geißdutte, Dol., Z.
15521. səsȃljka, f. die Saugpumpe, Cig., Jan.; s. z zaklopnicami, die Ventilluftpumpe, Cig. (T.); tlakovna s., die Druckpumpe, Sen. (Fiz.).
15522. səsẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad sesesti se; 1) zusammensinken, Z.; cestni tlak se seseda, der Straßenkörper sitzt ab, Levst. (Cest.); — 2) gerinnen, Cig., Cig. (T.); mleko se seseda ali siri, Dict.; kri se mi seseda, das Blut stockt in meinen Adern, Zv.
15523. səsẹ̑ka, f. = sesekan in osoljen, pa še ne scvrt špeh, ("das Verhackicht"), ko>Celovška ok.ko>
15524. səsẹ́sti se, -sę̑dem se, vb. pf. 1) zusammensinken, Guts.- Cig., Mur., Lašče- Levst. (M.); omedlevši se med rokami hišnama sesede, Ravn.; osel se sesede pod tovorom, Ravn.; — mehka hruška se sesede, kadar pade, Z.; — 2) gerinnen, Cig., Jan., Cig. (T.); kri se né sesedla, Trub.; sesedeno mleko, Zv., Dol.; sesedena kri, coaguliertes Blut, Z.; — seseden, sosisch, ( mont.), Cig.
15525. səsíriti se, -sı̑rim se, vb. pf. zu Käse werden, Jan., Erj. (Torb.); sesirjeno mleko, gekäsete, geronnene Milch, Cig.
15526. səstajalíšče, n. der Ort, wo man zusammenzukommen pflegt, Zora.
15527. səstȃjati, -jam, -jem, I. vb. impf. s. iz česa, aus etwas bestehen (po lat. "constare" narejeno), nk.; — II. s. se, vb. impf. ad sestati se, (stanem se): zusammenkommen, zusammentreffen, Jan., nk.; s. se s kom, Navr. (Kop. sp.).
15528. səstáti, -stȃnem, vb. pf. 1) antreffen: s. koga (zestati), kajk.- Valj. (Rad); — 2) s. se, zusammenkommen, Jan., nk.; s. se s kom, (zestati se) kajk.- Valj. (Rad).
15529. səstáviti, -stȃvim, vb. pf. zusammenstellen; sod s., ein Fass bauen, Cig.; iz koscev kaj s., etwas zusammenstücken, Cig.; s. triogelnik, ein Dreieck construieren, Cig. (T.); s. komisijo, eine Commission zusammenstellen, Jan., nk.; s. pojem, einen Begriff construieren, Cig. (T.); zusammensetzen: sestavljeno število, eine zusammengesetzte Zahl, Cel. (Ar.); sestavljeni rek, der zusammengesetzte Satz, Cig. (T.); sestavljeno oko, das Netzauge ( zool.), Cig. (T.); combinieren, Jan.; compilieren, Cig. (T.); — aufsetzen, concipieren, verfassen, Cig., Jan., Cig. (T.).
15530. sẹ́sti, sę̑dem, vb. pf. sich setzen; sedi k meni! na voz, na konja s., den Wagen, das Pferd besteigen; na konja s., ( fig.) in Harnisch gerathen, V.-Cig.; lesici na rep s. = Reißaus nehmen, Cig., Jan.; s. si = sesti, sich niedersetzen, Mur., Mik., vzhŠt.
15531. səstrádati, -am, vb. pf. = izstradati, abhungern: sestradan kakor pes, Cig.
15532. sestràn, -ána, m. der Schwester Sohn, der Neffe, Navr. (Kop. sp.).
15533. sestrȃnəc, -nca, m. 1) das Geschwisterkind: sestranci, die Söhne von Schwestern, die Geschwisterkinder, Mur., Cig., Jan., Levst. (Rok.); pozdravlja vas Marko, sestranec Barnabašev, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Schwestersohn, der Neffe, Cig., Jan., Str.; — tudi: séstranəc, Valj. (Rad).
15534. 2. səsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) zertrümmern: sesuje (sosuje) vse steklo po oknih, Levst. (Zb. sp.); — 2) s. se, in Schutt zusammenstürzen, Cig., Jan.; izmej mnogih razvalin je znamenit Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo, Jurč.
15535. səsvẹdráti, -ȃm, vb. pf. kräuseln: sesvedrani lasje, Bes., SlN.; — verwirren: pamet komu s., Jurč.
15536. sẹtína, f. nav. pl. setíne = žitne pleve, Ip.- Erj. (Torb.).
15537. sẹ̑tnica, f. = 1) sejalnica, der Säekorb, Cig.; — 2) der Dorndreher (lanius collurio), Guts., Mur., Cig., Frey. (F.); — tudi: der Hanffink, der Bluthänfling (linarius cannabinus), Frey. (F.).
15538. sẹ́vka, f. 1) die Säerin, Jan.; — 2) der Säekorb, Cig.; — 3) die Lerche (alauda), Mur.
15539. sẹ̑vnica, f. der Säekorb, Cig., Jan., Slc., Dol.
15540. sẹ̑vnik, m. = okrogla pletenica s povrazom, sevec jo nosi na roki, der Säekorb, Erj. (Torb.), ko>Savinska dol.ko>
15541. səznániti, -znȃnim, vb. pf. bekannt machen; s. se s kom, mit jemandem bekannt werden, eine Bekanntschaft machen.
15542. səznáti, -znȃm, vb. pf. 1) erfahren, Jan.; rade bi seznale deklice, je li jim namenjen za novo leto ženih, Navr. (Let.); — 2) s. koga, jemanden kennen lernen, Cig. (T.); — s. se = seznaniti se, Bekanntschaft machen, Cig. (T.), C.
15543. sežȃj, m. 1) die Griffweite, Jan. (H.); — die Tragweite ( fig.), Cig., Jan.; pripoznali so veliki sežaj železnocestnih koncesij, Pavl.; — der Bereich: s. kakega zavoda, DZ.; — 2) = seženj 1), die Klafter, Habd.- Mik., C.
15544. sežę̑łka, f. ( nam. žuželka), die Küchenschabe (blatta orientalis), Erj. (Torb.).
15545. sę́žənj, -žnja, m. 1) die Klafter, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; v sežnje skladati, in Klaftern legen, klaftern, Cig.; s. drv, eine Klafter Holz, Cig.; — (= korak, Alas.); — 2) = travnik, ogr.- C., Raič ( Let.).
15546. sfīnks, m. = sfinga, Cig., Jan. (tudi rus. tako).
15547. shajalíšče, n. der Ort, wo man zusammenzukommen pflegt, der Versammlungsort, Mur., Cig., Jan., C., nk.; shajálišče, Ravn.- Valj. (Rad).
15548. shȃjati se, -am se, vb. impf. ad sniti se; 1) zusammenkommen, sich zusammenfinden: pod lipo se shajajo možaki; sich versammeln: ljudje se že shajajo pred cerkvijo; s. se s kom, mit jemandem Zusammenkünfte haben; — vse se shaja v to, alles kommt darauf hinaus, Cig.; — 2) sich ergehen, Jan.; Notri se shaja Marko mlad, Npes.-Vraz.
15549. 2. shòd, shǫ́da, m. 1) der Sonnenaufgang: od shoda do zahoda, kajk.- Valj. (Rad); pogl. vzhod; — 2) eine Aufstiegbrücke an einer steilen Stelle, an einem Kohlenmeiler u. dgl., Gor.; nam. vzhod.
15550. shrániti, -im, vb. pf. aufbewahren; shrani denar, da ga ne izgubiš! shranit dati kaj, etwas in Verwahrung geben; s. kaj pri kom; — deponieren; — truplo s., eine Leiche beisetzen, Cig., ogr.- M.
15551. shŕzati, -zam, -žem, vb. pf. aufwiehern: Konjič nemilo shrže, Npes.-Vraz; ( nam. vzh-).
15552. shȗjati, -am, vb. pf. = shujšati 2), abmagern, C., ko>Savinska dol.ko>
15553. shȗjšati, -am, vb. pf. 1) schlechter machen, verschlimmern; s. se, sich verschlimmern; shujšalo se mu je, es geht ihm schlechter; — s. koga, = pohujšati koga, jemandem Ärgernis geben, Mur.; — 2) mager werden, abhagern; shujšal je po bolezni; ( pren.) mošnja je shujšala, der Beutel ist eingeschrumpft, Cig.; tudi: s. se, Cig.; shujšan, abgemagert, Cig., Jan., Ravn.
15554. sicèr, adv. 1) sonst, andernfalls; plačaj, sicer bo druga, Mur.; anders: ako sicer hočemo zveličani biti, Krelj; — übrigens, im übrigen; sicer te pa nihče ne sili; — 2) zwar: dal bi mu sicer, pa mu ne upam; on je sicer priden, pa kaj pomaga, ker nima dobre glave.
15555. 1. síga, f. pfeifender Athem, Mur., Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; Kako mu siga v prsih cvili! Levst. (Zb. sp.).
15556. sijȃjnost, f. der Glanz, Cig. (T.); biserna, demantna, kovinska, steklena, tolščena s., Cig. (T.); demant sine v prekrasni sijajnosti, Erj. (Min.); — ( fig.) der Glanz, die Pracht, Z., nk.
15557. sijȃvka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
15558. síkalica, f. 1) die Handspritze, Cig., Jan., Štrek., Polj., Notr.; Otroci si delajo sikalice iz bezgovih vej, Erj. (Torb.); — 2) = cipa? (sikelica) Z.
15559. síkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zischen; kače sičejo, ogr.- Mik.; gos siče, ogr.- Valj. (Rad); — 2) mit feinen Strahlen spritzen, Cig., Jan., Polj., Notr.; — hervorspritzen, Erj. (Torb.); kri iz rane sika, Cig.; — 3) mit dem Heber eine Flüssigkeit aus einem Gefäße ziehen, C.
15560. síkav, adj. = nestalen, flatterhaft: s. človek, Erj. (Torb.).
15561. sı̑kəc, -kca, m. = nestalen človek, ki nema nobene trdne misli, Erj. (Torb.).
15562. síkniti, sı̑knem, vb. pf. 1) einen Zischlaut von sich geben; olovnica je siknila mimo ušes (sauste vorüber), Let.; — vor Zorn zischend aussprechen, LjZv.; — 2) in einem feinen Strahl spritzen: s. kaj kam, Cig., C., Polj.; — hervorspritzen ( intr.), hervorschießen, Cig., C.; kri je siknila, Erj. (Torb.).
15563. síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.- Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; ( phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
15564. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
15565. síliti, sı̑lim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen; s. koga k delu, jesti, da bi kaj storil; — s. se, sich zwingen; sili se jesti; s. se, sich anstrengen: zastonj se siliš, Cig.; kaj se siliš, če ne moreš! jvzhŠt.; — s. se, sich zieren, affectieren; siljen, affectiert, gesucht, Cig. (T.); — 2) aufnöthigen, aufdringen wollen: s. komu kaj; s. koga s čim; s. komu kaj v roke; s. koga z jedjo; s. se z jedjo; — 3) überwältigen: jok me sili, es ist mir weinerlich; zaspanec, dremavec me sili, der Schlaf kommt mich an, Cig.; skuta me sili, es ekelt mich, Jan.; smeh me sili, ich muss lachen, Z.; — 4) zu gelangen suchen, dringen; vedno naprej s.; krava domov, v škodo sili; kri v glavo sili; lasje mu silijo v obraz; jaz sem silil ž njimi, ich wollte mit Gewalt mitgehen, Jurč.
15566. sìlj, sílja, m. der Haarstrang (peucedanum sp.), Erj. (Torb.).
15567. siníca, f. die Meise; bes. die Kohlmeise (parus maior); sova sinici glavana pravi = der Kuckuck ruft seinen eigenen Namen aus, Cig.
15568. síniti, sı̑nem, vb. pf. erstrahlen, zu scheinen anfangen, Burg. (Rok.), BlKr.- Navr. (Let.); kadar po dežju solnce sine, prilezejo modrasi na dan, Erj. (Torb.); die Strahlen werfen: solnce sine na kako reč, jvzhŠt.
15569. sinọ́čnji, adj. = snočnji, von gestern abends; sinočnje mleko.
15570. sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.- Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
15571. sinǫ̑vski, adj. Sohnes-, wie von einem Sohne, kindlich; po sinovsko skrbeti za koga, Jurč.
15572. 1. sípa, f. 1) feiner Sand, der Bachsand, der Flugsand, Cig., Jan., C., Notr.; — der Streusand, M., Erj. (Min.), Levst. (Zb. sp.); — 2) die Sandbank, Cig.; — 3) feiner, trockener Schnee, M., Vrt.; ivje se dela po vrbovju, kakor bi posul sneženo sipo, Jurč.; — feiner Hagel, Kr.- Valj. (Rad); sipa gre, es gräupelt, Cig.; — 4) neka vinska trta, Št.)- Erj. (Torb.); — die Zimmettraube, Z., Vrtov. (Vin.).
15573. 2. sı̑pa, f. navadna s., der gebräuchliche Tintenfisch (sepia officinalis), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Erj. (Torb.); — prim. lat. sepia.
15574. sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
15575. sı̑pica, f. eine Art Tintenfisch (sepiola Rondeletii), Erj. (Torb.); — prim. 2. sipa.
15576. sı̑pnica, f. 1) die Streusandbüchse, Cig., Jan.; — 2) = žitnica, der Kornboden, Jan.
15577. sírčica, f. gemeiner Schilf (phragmites communis), Ip.- Erj. (Torb.).
15578. sirčína, f. 1) = 2. sirek 1), die Moorhirse, BlKr.; — 2) koruzno ali sirkovo steblo, Erj. (Torb.).
15579. sirčíšče, n. = koruzišče, der Kukuruzacker nach der Ernte, Prim.- C.
15580. sı̑rčje, n. = koruznica, das Kukuruzstroh, Cig., DZ., Rez.- C., Štrek., Prim.
15581. 2. sírək, -rka, m. 1) die Moorhirse (sorghum vulgare); — 2) = koruza, Guts., Jarn., Jan., Rez.- Baud., KrGora, Prim.
15582. síriti, sı̑rim, vb. impf. zu Käse machen, laben, Cig., Jan., Štrek.; s. se, zu Käse werden; mleko se siri.
15583. sı̑rnik, m. der Käsekorb, Cig.; — der Käsekessel, Z.
15584. sirnják, m. der Käsekorb, Cig., C.; — der Käsetopf, Cig., C.
15585. siromáčiti, -ȃčim, vb. impf. ärmlich leben, kümmerlich auskommen, Zv.
15586. siromáški, adj. 1) Armen-, Cig., Jan.; — 2) arm, armselig, ärmlich; siromaško življenje, po siromaško živeti.
15587. sírotəv, -tve, f. = sirotka, Erj. (Torb.).
15588. 2. sirǫ̑v, -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.
15589. 2. sirovína, f. 1) eine rohe Sache, Rohes, Mur., Cig.; po sirovini diši, jvzhŠt.; — das Rohfutter, das Grünfutter, C.; pos. repa, korenje, krompir, Nov.- C., Gor.; — frisches Holz, Svet. (Rok.); — der Rohstoff, Jan., Cig. (T.), C.; — 2) ein roher Mensch, Jarn.- Cig., Notr., Gor.
15590. sirovnjáča, f. = sirov kolač, Valj. (Rad).
15591. sìt, síta, adj. satt; kruha sit; do sitega se najesti, sich satt essen; (do sita, Ben.- Kl., LjZv.); — sit biti česa, einer Sache überdrüssig sein; sit sem prepira; sit sem te poslušati; — prepir tako poravnati, da bo volk sit in koza debela = Streitende so vergleichen, daß keiner dabei zu kurz kommt, Cig.
15592. 1. sítast, adj. siebartig, Cig., Jan.; sitasta kost, das Siebbein, das Riechbein, V.-Cig.
15593. sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. ( dial.) sättig (v istem pomenu).
15594. sítiti, sı̑tim, vb. impf. 1) satt machen, sättigen, Mur., Cig., Jan.; lačen sem bil, in vi ste me sitili, Str.; saturieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) nicht fressen oder trinken wollen: konj se siti, kadar neče tega, kar se mu ponuja, Gor.; — 3) sititi se = siten biti, lästig sein, Cig., C., Burg. (Rok.); fantalini se sitijo, Ljub.; s. se okoli koga, jemandem beschwerlich fallen, Cig.
15595. sitnáriti, -ȃrim, vb. impf. lästig sein, sich so benehmen, dass man beschwerlich fällt; naklestili so pastirje, ako so sitnarili preveč, DSv.
15596. sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
15597. sítọ, n. das Haarsieb; ( pren.) na drobno sito koga dejati, jemanden durchhecheln; — der Beutel in der Mühle, Cig.
15598. sı̑vəc, -vca, m. 1) der Graukopf ( zaničlj.), Cig., Jan.; — 2) ein graues Thier: der Esel, Cig.; ein grauer Ochs; der Grauschimmel, Mur., Cig., Jan.; — die graue Lerche, C.; — 3) sivci, die einzelnen grauen Haare, C.; — 4) neka trta, Št.)- Erj. (Torb.); die rauchfarbige Zimmettraube, Trumm.; — 5) der Graustein, Cig. (T.).
15599. sivjáča, f. neka goba, C.; tudi: neko jabolko, C.
15600. sı̑vka, f. 1) die grauhaarige Greisin, Jan.; — 2) ein graues Thier: bes. eine graue Kuh; eine graue Ziege, Henne, Z.; — ovčje ime, Erj. (Torb.); — die Tafelente (anas ferina), Frey. (F.); — 3) der Lavendel (lavandula), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); — ein grauer Pilz, Mur., Danj.- Mik., Št.- Glas.; siva in gubava užitna goba s privihanim klobukom, Erj. (Torb.); — neka trta, Vrtov. (Vin.), Erj. (Torb.); — sivozelenkasta, drobna a dobra smokva (menda = zelenka), Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Mehlthau, Cig.; — 5) = belič, ein Art Silbermünze, C.