Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (15.101-15.200)

  1. remę́səl, -sla, m. das Geißblatt (lonicera caprifolium), (— prim. it. madreselva, das Geißblatt) Štrek. (LjZv.).
  2. rę́nčanka, f. črešnja, imenovana po vasi: Renče, Erj. (Torb.).
  3. renčȗn, m. der Murrkopf, Jan. (H.).
  4. reomētər, -tra, m. = tokomer, das Rheometer ( phys.), Cig. (T.).
  5. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
  6. rẹ́pa, f. die Rübe; coll. Rüben; kisla, sladka r.; — divja r., der Repskohl (brassica napus), Josch; — turška r. = papežica, C., Pohl. (Km.); — laška r., = krompir, die Kartoffel, Mur., Josch; — svinjska r., die Gichtrübe, die Zaunrübe (bryonia alba), Cig., Medv. (Rok.).
  7. repáč, m. 1) žival, ki ima dolg rep, Z., Mik.; — 2) der Brockenstahl, V.-Cig.; — 3) neka vinska trta, Erj. (Torb.); — neko jabolko, Erj. (Torb.).
  8. repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.- C.
  9. rę́palọ, n. = držalo pri ponvi, korcu, der Stiel, Tolm.)- Štrek. (Let.).
  10. 1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Erj. (Torb.); — prim. rep.
  11. repàt, -áta, adj. mit einem Schwanze versehen, Mur., Cig., Jan.; repata zvezda, der Komet, Mur., Cig., Jan.; — langschweifig, Cig.
  12. rę́pati, rę̑pam, vb. impf. 1) konja r., dem Pferde die Schweifhaare auszupfen, Polj.; — 2) r. se: težaki se repajo, kadar nekateri hitijo, da drugi v vrsti zaostajajo, jvzhŠt.
  13. repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).
  14. repə̀k, -pkà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) ein kleiner Obststiel, Cig., Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Erj. (Torb.); — 3) jeklo v repkih, der Brockenstahl, V.-Cig.; — tudi: rę̑pək.
  15. 1. repíca, f. der Wagenschweif am Bauernwagen (konec svore), Mur., Št.- Cig., Jan.; ože privezati vozu na repico, Pjk. (Črt.).
  16. 2. rẹ́pica, f. dem. repa; 1) das Rübchen; — 2) die Kniescheibe, C.; — 3) = ogrščica, der Repskohl (brassica napus), Cig., Tuš. (R.), DZ.; — papeževa r., die Erdbirne, der Topinambour (helianthus tuberosus), C., Tuš. (B.); = laška r., C.; — kozja r., das Saubrot (cyclamen), Cig., Jan., M.; tudi samo: repica, C.; — 4) repíca, = krompir, Jan., Josch, Kor.
  17. rẹ̑pka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  18. rę̑pkati, -am, vb. impf. Nachlese halten ( bes. im Weinberge = repe pobirati), Cig., Ip., Erj. (Torb.); repkáti, -ȃm, Ig (Dol.).
  19. 1. rę̑plja, f. der Traubenkamm, Goriš.- Erj. (Torb.); — = grozdova vejica z malo jagodami: daj mi repljo grozdja! Ip., Goriš.- Erj. (Torb.), ko>Krasko>.
  20. repljáti, -ȃm, vb. impf. = repkati, Ip., Goriš.- Erj. (Torb.).
  21. 2. rẹ̑pnica, f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.- Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.
  22. repȗčnica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  23. rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
  24. 2. rę́sən, -sna, adj. Heidekraut-: rę̑sna kosa, (s katero reso kosijo), Cig.
  25. resína, f. 1) die Granne, Cig., Jan., Rib.- M., Erj. (Torb.); — 2) resine = dolgi obrvni lasje pri živalih, tudi nelepo dolgi pri ljudeh, Cig.; — 3) der Trotzkopf, C.
  26. rèsk, interj. knacks, krach! resk! in mreža je pretrgana, Zv.; oglaša se kosec v detelji: resk, resk! Zv.
  27. rę̑slja, f. ovca ali koza, ki ima rese na vratu, Erj. (Torb.).
  28. 1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
  29. 2. rę̑snica, f. 1) = resasta pšenica, der Bartweizen, Cig., Jan., Fr.- C., Polj.; — 2) coll. = trši lasje med ovčjo volno, die Stichelhaare, Gor.; — 3) majhna kosa (s katero reso [vresje] kosijo), Cig.
  30. resník, m. 1) neka rastlina, Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = resnjak, C.
  31. resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  32. rẹ̑šək, -ška, m. die Gänsedistel (sonchus asper), Erj. (Torb.).
  33. rešę̑n, adj. gestrichen: rešena mera, gestrichenes Maß ( prim. it. raso, adj. gleich, gestrichen), Erj. (Torb.).
  34. 2. rę́šən, -šna, adj. tudi: rešȃn, gestrichen (vom Maß): rešan mernik, rešna mera, rešan keznanik, Tolm.), Erj. (Torb.); — prim. rešę̑n.
  35. rešetȃvəc, -vca, m. der Bekrittler, Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).
  36. rẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad rešiti; 1) lösen; auflösen ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, nk.; — 3) auslösen; — r. koga, jemandes Namensfest feiern; r. se, sein Namensfest feiern; — 4) erlösen, befreien; — 5) retten.
  37. rẹšı̑təv, -tve, f. 1) die Lösung; r. uganke; — die Auflösung ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) die Erledigung, Jan., C., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 3) die Erlösung, die Befreiung; — 4) der Wiederkauf: na r. prodati, Jap. (Sv. p.); — 5) = godovni dan, Trst. ( Vest.), ko>Savinska dol.ko>
  38. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
  39. rẹ́šnji, adj. sv. Rešnje Telo, die geweihte Hostie, das Allerheiligste; (rẹ́šnji, = rešen, erlösend, Erlösungs-, Mik.; Kedo poda nesrečnim rešnjo roko? Str.; rešnji dan, Str.; — po mnenju drugih je: "rešnji", wahrhaft).
  40. 1. rę̑šta, f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund ( z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
  41. rę̑teš, m. nekakšen kolač (iz madž. rétes), Valj. (Rad).
  42. retōričən, -čna, adj. v retoriko spadajoč, govorniški, rhetorisch.
  43. reverēnda, f. duhovniško oblačilo, die Reverende, Cig.
  44. rę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, Jan.; grob, unfreundlich sein, Mur.; murren, unwillig sein, Jan.; r. nad kom, jemanden auszanken, ausschelten, Jan.; učenci, to videti, so revkali nad otroki, Ravn.; še revkal je v Gospoda, Ravn.; — prim. rjuti.
  45. revsálọ, n. der Belferer, Cig.; der Murrkopf, Cig.
  46. rę̑vsati, -am, vb. impf. = revkati, belfern, Cig., Jan.; r. nad kom, jemanden anbelfern, anschreien, Cig.
  47. rę̑vskati, -am, vb. impf. = revsati, belfern, Cig.; r. nad kom, na koga = zadirati se na koga, Polj., BlKr.; moja babura zmeraj nad mano revska, Npr.-Krek.
  48. rę́vsniti, rę̑vsnem, vb. pf. r. nad kom, jemanden anbelfern, anschreien, Jan.
  49. rẹ̑z, m. 1) das Schneiden, der Schnitt: trtni r., Schönl.- Valj. (Rad); — 2) der Schnitt, der Einschnitt, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 3) = rez f. 3), red pokošene trave: rezovi, die Schwaden, Tolm.- Erj. (Torb.).
  50. rẹ̑z, -ı̑, f. 1) das Schneiden, Cig.; — der Schnitt, das Beschneiden der Reben, Mur., Cig., C., Vrtov. (Vin.), LjZv.; — 2) der Einschnitt, Cig., Jan.; der Einschnitt am Wagebalken: tri rezi potegniti na tehtnici, Erj. (Izb. sp.); — ein Viertelpfund, Mur., Cig., Polj.; ( die Unze, V.-Cig., Met.); — 3) red pokošene (posečene) trave, Z., Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) = rezanica 1), der Häckerling, Mur., Jan., Št.; Zdaj konjem poklada, Napravlja jim rez, Npes.-K.; — 5) die Schneide, die Schärfe ( z. B. des Messers), Jarn., Jan.; — 6) die Schärfe, die Säure: na rez iti, gähren, sauer werden, C.; izpražena moka ne gre na rez, Bes.
  51. rẹ̑zanəc, -nca, m. 1) = rezan vol ali konj, Cig., C.; = rezan merjasec, Cig., Jan.; = rezan petelin, kopun, C.; = rezan človek, der Verschnittene, der Castrat, der Eunuch, Mur., Cig., Jan.; — 2) pl. rezanci, geschnittene Nudeln.
  52. rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.
  53. rẹ̑zbarski, adj. Bildschnitzer-, Schnitz-: rezbarsko delo, orodje, Cig., Jan., nk.
  54. rẹ́zčica, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  55. rẹ́zək, -zka, adj. 1) schneidend, pikant ( v. Geschmack); rezkega okusa; bes. etwas säuerlich, Cig., C.; — 2) schneidig, beißend, Cig. (T.); rezko odgovoriti, nk.; — 3) grell, schreiend ( fig.), Jan., Cig. (T.).
  56. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
  57. rẹ́zənj, -znja, m. 1) = krhelj, košček jabolka ali hruške, reznji = krhlji, tudi: tenka urezanica ( eine Schnitte) repe, redkve i. dr. stvari, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) red pokošene trave, Ip.- Erj. (Torb.).
  58. rəzgátən, -tna, adj. gerne wiehernd: r. konj, Levst. (Zb. sp.).
  59. rəzgətẹ̑la, f. v uganki: oča klobučar, sin bobnar, hči uscanela, mati rezgetela (oblak, grom, dež, strela), Erj. (Torb.).
  60. rẹzíłən, -łna, adj. Schneide-: rẹzı̑łni stol, die Schneidebank, der Reifstuhl, Cig.; na rezilnem stolu sedi, kdor les z rezilnikom obrezuje, Dol.
  61. rẹzílọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Jan., Cig. (T.), Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. v obrezovanje trt, M.; — coll. Schneidewerkzeuge: brusi škarje in drugo skrhano rezilo, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Messerklinge, Cig., M.; ta nožič ima štiri rezila, Ip.- Erj. (Torb.).
  62. rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.- LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.- Erj. (Torb.).
  63. rẹzír, -rja, m. rezilo, ki rabi sitarjem in košarjem, Cig., Mik.; lesena ploščica z ostrimi zobiči, da vitre na nji obrezujejo, Rib.
  64. rẹ́zniti, rẹ̑znem, vb. pf. angenehm scharf schmecken: vino, jabolko rezne, Št.
  65. rəžȃda, f. soržica, zmesno žito, pol pšenice, pol rži, Erj. (Torb.).
  66. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
  67. réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
  68. rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.
  69. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
  70. ríbast, adj. 1) fischähnlich, Cig.; — 2) gestreift, Tolm.)- Štrek. (Let.).
  71. rı̑bič, m. 1) der Fischer; — 2) razni ptiči: die Seeschwalbe (sterna hirundo), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — der große Sägetaucher (mergus merganser), Frey. (F.); — der Reiher, Kor., Št.- Cig.; — der Kiebitz (vanellus), Guts.- Cig., Jan., M.; — der Eisvogel (alcedo ispida), Frey. (F.).
  72. rı̑bji, adj. Fisch-; nebo je jasno kot ribje oko; ribja kost, das Fischbein; ribja mast, der Fischthran.
  73. rı̑bnjak, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan.; ribič z ribnjakom na hrbtu, Cv.
  74. rı̑čet, m. ein Gericht aus Gerstengraupen, denen etwas (meist Fisolen) beigemengt ist; — der Mischmasch; to je pravi ričet! — prim. kor.-nem. ritschad (enaka jed), bav. rütscher, avstr.-nem. ritscher, Štrek. (Arch.).
  75. rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
  76. rı̑džək, -džka, m. 1) ein fuchsfarbenes Pferd, der Fuchs, Mur., C. ( Vest.); — 2) ein fuchsfarbener Ochs, Hal.- C.; — 3) eine fuchsrothe Hummel, Notr.- C.; — 4) der Leindotter (camelina sativa), Jarn., Mur., Cig., Tuš. (R.), C.; — das Leimkraut (silene linicola), Josch; — piše se tudi: riček.
  77. 1. rı̑ga, f. 1) das Rülpsen, Meg.; — 2) der Sturmhut (aconitum lycoctonum), Erj. (Torb.).
  78. 2. ríga, f. = kos zemlje, ki v potok sega, die Erdzunge, Kr.- Valj. (Rad).
  79. rígati, rı̑gam, vb. impf. 1) sich erbrechen, Erj. (Torb.), Mik.; — 2) riga se mi, es stößt mir auf, ich rülpse; — 3) schreien wie der Esel: osel riga, Mur., LjZv., Dol.
  80. 2. ríja, f. 1) das Wagengeleise: kolna r., C.; — 2) die Ritze, C.; — 3) der Streif, C.; — prim. riti.
  81. rı̑ł, rı̑la, m. odžagan kos debla, das Stammstück, Mur., Jan., vzhŠt.; v rile zagozde zabijati, Danj. (Posv. p.).
  82. rı̑na, f. = 1. rena, der Hafendeckel, ko>Savinska dol.ko>
  83. ríniti, rı̑nem, vb. impf. 1) schieben, drängen; voz r.; — 2) sich drängen, dringen; kam rineš? wohin drängst du dich? rastlina rine iz zemlje; mozoljček rine izpod kože; — tako rinemo naprej, so fretten wir uns durch, Z.; — 3) r. se, sich drängen, dringen; kam se rineš? r. se na koga, jemanden anfallen, ogr.- C.
  84. 2. rı̑s, m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.
  85. 1. rı̑sa, f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Erj. (Torb.).
  86. 2. rísa, f. = črta, poteza, der Strich, Tolm.)- Štrek. (Let.).
  87. risága, f. neko grozdje, M., Vrtov. (Vin.).
  88. risȃle, f. pl. Pfingsten, ogr.- Mik.; okoli risal, ogr.- Valj. (Rad); (tudi: risali, m. pl., C., Mik. [Et.]); — prim. stsl. rusaliję, pentecoste, Mik. (Et.).
  89. risȃlski, adj. Pfingst-, ogr.- Mik.; risalska nedelja, Jan., ogr.- Raič ( Nkol.).
  90. rísati, rı̑šem, vb. impf. 1) Linien ziehen, Dict.; zeichnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) riefeln, Cig.; puško r., Cig.; risana puška, Npes.- M.
  91. rísəv, -sva, m. = ris, der Luchs, Habd.; (risu, indecl., Notr.)- Štrek. [LjZv.]).
  92. rítati, -tam, -čem, vb. impf. mit den Hinterfüßen ausschlagen; kobila rita, če je ovsa sita, C.; — mit den Füßen stoßen, unruhig sein: otrok rita, jvzhŠt.
  93. rítənski, -skọ, adv. mit dem Hintern voran, rücklings: ritensko (-i) hoditi; rak zmerom ritensko plava, Erj. (Izb. sp.).
  94. ríti, rı̑jem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.
  95. rı̑tina, f. = debelejši konec posekanega debla ali snopa, Cig., Jan., Z., Kr.; — der untere Theil einer Pflanze, C., Z.
  96. rītmičən, -čna, adj. v ritmiko spadajoč, rhythmisch.
  97. rítniti, rı̑tnem, vb. pf. mit dem Hinterfuße o. den Hinterfüßen einen Schlag versetzen, ausschlagen; konj me je ritnil.
  98. rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
  99. rı̑vež, m. kozje ime, Erj. (Torb.).
  100. rízati se, -žem se, vb. impf. = igrati se: rižejo se mlade živali (psi, mačke), a tudi otroci, ( prim. it. ruzzare, schäkern) Erj. (Torb.), GBrda.

   14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 15.101 15.201 15.301 15.401 15.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA