ko (1.501-1.600)

1501. kostȃnjar, -rja, m. der Kastanienverkäufer, Cig., Navr. (Let.).
1502. kostȃnjarica, f. die Kastanienverkäuferin, Cig.
1503. kostánjast, adj. kastanienartig; — kastanienbraun; kostanjasta barva.
1504. kostȃnje, n. coll. Kastanien; k. pobirati.
1505. kostȃnjəc, -jca, m. dem. kostanj; kleiner Kastanienbaum, BlKr.
1506. kostánjev, adj. Kastanien-; k. les; — kastanienbraun, Cig., Jan.; kostanjevi lasje, M., Z.
1507. kostánjevčək, -čka, m. dem. kostanjevec, das Bräunchen, Cig.
1508. kostánjevəc, -vca, m. 1) braunes Pferd, Cig., Jan.; — 2) = povodnji kostanj, die Wassernuss (trapa natans), Z.
1509. kostánjevən, -vna, adj. kastanienbraun, Mik.
1510. kostánjevica, f. die Wassernuss (trapa natans), C.
1511. kostánjevina, f. das Kastanienholz.
1512. kostánjevje, n. der Kastanienwald.
1513. kostánjevka, f. 1) eine Ruthe, ein Stab aus Kastanienholz, Z.; — 2) eine Art große Fisole, vzhŠt.- C.
1514. kostanjíčevina, f. = kostanjičevje, Kr.
1515. kostanjı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum vulgare), Jan., Mik., Valj. (Rad); ( nam. kosteničevje, prim. kostenika).
1516. kostanjı̑čje, n. = kostanjičevje, Valj. (Rad), Polj.
1517. kostȃnjik, m. der Kastanienwald, BlKr.
1518. kostanjína, f. das Kastanienholz, jvzhŠt.
1519. kostár, -rja, m. der Knochensammler, Cig.
1520. kostelı̑čevje, n. coll. die Heckenkirsche (lonicera), Tuš. (R.).
1521. kostę̑n, adj. beinern, knöchern, Cig., Jan.
1522. kóstən, -stna, adj. Bein-, Cig., Jan.; kȏstna mezdra, die Beinhaut, V.-Cig.; k. gniloba, der Beinfraß, Cig.; kostni pepel, die Beinasche, Cig.
1523. kostę̑nəc, -nca, m. die Steinnuss, Štrek., Erj. (Torb.).
1524. kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, das Rheuma, das Podagra, Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
1525. kostenı̑čar, -rja, m. der Ligusterschwärmer (sphinx ligustri), Erj. (Ž.).
1526. kostenı̑čevje, n. die Rainweide (ligustrum), Dict.; živa meja iz kosteničevja, Pirc.
1527. kosteníčica, f. = kostenika (Rainweide), Josch.
1528. kosteník, m. = kostenika (Rainweide), Erj. (Torb.).
1529. kosteníka, f. die Rainweide (ligustrum vulgare), C., Poh.; prim. čontika in nem. Beinholz; — tudi: der Seidelbast (daphne mezereum), Tolm.- Erj. (Torb.).
1530. kostenína, f. die Knochenware, Jan.
1531. kostenjáča, f. 1) die Todtenkammer, Cig., ZgD.; — 2) die Fleischer- oder Küchenhacke, SlGor.- C.
1532. kostenják, m. 1) das Beinhaus, Jarn.; — 2) = kostenika (Rainweide), C.; — das Skelet, Pjk. (Črt.).
1533. kostę̑nka, f. die Knochenfrau, Bes.
1534. kǫ́ster, -stra, m. der Scheiterhaufen, Mur.
1535. kostíka, f. = kostenika (Rainweide), Z.
1536. kostílja, f. = koprivovec, C.
1537. kostilòm, -lǫ́ma, m. = kostolom, der Beinbruch, Cig., Jan.
1538. kostı̑rnica, f. = kostura, Jan. (H.).
1539. kostíšče, n. das Beinhaus, Cig.
1540. kostják, m. mageres Thier, Čb.- Valj. (Rad).
1541. kọ̑stka, f. dem. kost, das Knöchlein, Jan.; — der Brettstein, Cig.; — der Würfel, Cig., Jan.; prim. kocka; — das Würfelbein, Cig.
1542. kọ̑stkanje, n. das Würfelspiel, Cig.
1543. kọ̑stkar, -rja, m. der Würfelspieler, C.
1544. kostljìv, -íva, adj. grätig, Cig. (T.), Mik.; riba je kostljiva, Gor.- M.
1545. kostnàt, -áta, adj. knochig, dickknochig, Cig., Jan.
1546. kostníca, f. 1) das Beinhaus, Jarn., Mur., Cig., Jan., M.; die Todtenkammer, Dict., C., Met., Notr.; v kostnici so vsi enaki, Kast.; — 2) die Gicht, Vrtov. (Km. k.); — 3) = kostenica, nicht vom Kern gehende Pfirsich, Cig.; — 4) kostnice, Knochenfische, Grätenfische (teleosteï), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
1547. kostník, m. 1) der Knochenmann, C.; — 2) das Knochengerüst, Jan., C.; — 3) das Beinhaus, C.; — 4) das vielblumige Maiblümchen (convallaria multiflora), Medv. (Rok.).
1548. kostnjáča, f. die Beinhacke, Mur.
1549. kostnják, m. 1) das Skelet, Cig., Jan.; — 2) das Beinhaus, Cig., Jan., M.
1550. kostnokíseł, adj. knochensauer, Cig.
1551. kostoboljàv, -áva, adj. gichtkrank, podagrisch, Levst. (Zb. sp.).
1552. kostobǫ̑lje, n. die Gicht, das Podagra, Jan. (H.).
1553. kostobǫ̑ljəc, -ljca, m. der Podagrist, Levst. (Zb. sp.).
1554. kostolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Beinbruch, Jan.; — 2) der Bartgeier (gypaetus), C.
1555. kostolǫ̑məc, -mca, m. der Beinbrecher, mazači in kostolomci (o zdravnikih samoukih), Navr. (Let.).
1556. kostopìs, -písa, m. die Knochenbeschreibung, Jan.
1557. kostopı̑sje, n. = kostopis, Jan.
1558. kostoslǫ̑vje, n. die Osteologie, die Knochenlehre, Cig. (T.); — rus.
1559. kostrẹ́ba, f. die Borstenhirse (echinochloa crus galli), C., Erj. (Torb.); — tudi: die Trespe (bromus), Cig.; ržena k., die Roggentrespe (bromus secalinus), Cig.; — prim. kostreva.
1560. kostrẹ́bast, adj. trespenartig, Cig.
1561. kostrẹ́va, f. die Roggentrespe, C.; s kostrevo tudi pšenico poteptati, Slom.
1562. kostrẹ̑vəc, -vca, m. = kokolj, der Kornraden (agrostemma githago), Z.
1563. kostrúži, m. pl. grobe Kleien, Lašče- Erj. (Torb.).
1564. kostūm, m. kakemu narodu, času lastna obleka, das Costüm, Cig. (T.).
1565. kostȗra, f. ein größeres Schnappmesser mit einem beinernen Griff, C., jvzhŠt.
1566. kostȗrica, f. dem. kostura, C.
1567. kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
1568. 1. kǫ́ša, f. in zwei oder mehrere Zöpfe geflochtenes Frauenhaar, Notr., V.-Cig.
1569. 2. kǫ́ša, f. 1) die Mahd, C.; — 2) die Bergwiese, C.
1570. košàn, -ána, m. človek, ki ima prav malo zemlje (kako čtrtino kmetije), Rut. (Zg. Tolm.), Goriš.)- Erj. (Torb.), — prim. furl. cossàn = giornaliere, sottano, pigionale, srlat. cossatus, Štrek. (Arch.).
1571. košána, f. od srobota pletena košara, Erj. (Torb.), Štrek.
1572. košánče, -eta, n. neko jabolko, (prineseno iz Košane?) Erj. (Torb.).
1573. košanı̑ja, f. eine Viertelhube, Polj.; — prim. košan.
1574. košár, -rja, m. 1) der Korbmacher, der Korbhändler, Mur., Cig., Jan., Danj.- Valj. (Rad); Gori v Šmarji So sami košarji, Jurč.; — 2) kǫ̑šar, kdor s košom na hrbtu po svetu hodi, berač ali krošnjar, Gor.; — 3) košár = košara, C., ogr.- Mik.; slamni košar, der aus Stroh geflochtene Korb, Danj. (Posv. p.); — 4) košarji = raki, Krustenthiere oder Krebse (crustacea), Jan., C., Erj. (Ž.).
1575. košȃra, f. runder Handkorb, Mur., Dol.- Cig., Mik., jvzhŠt.
1576. košȃrast, adj. košari podoben, ogr.- C.
1577. košárəc, -rca, m. dem. košar 1) = košara, Jan.
1578. košȃrica, f. 1) dem. košara, kleines Handkörbchen, M., jvzhŠt.; — 2) košaríca: a) die Korbmacherin, Cig.; — b) košaríce, die Korbblütler (compositae), Tuš. (R.).
1579. košáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) sich mit der Korbmacherei oder dem Korbhandel beschäftigen, Mur., Jan. (H.); — 2) = krošnjariti, C., Zora, SlN.
1580. košárjenje, n. das Betreiben der Korbmacherei, Danj. (Posv. p.).
1581. košȃrka, f. rundes Handkörbchen, Mur.
1582. košȃrna, f. = košara, Cig., Gor.- M.; košarna s polomljenim locanjem, Jurč.
1583. košȃrnica, f. dem. košarna, Cig., LjZv.
1584. košȃrstvọ, n. die Korbmacherei, Cig., nk.; veliko samotarjev v puščavi se je živilo s košarstvom, Cv.
1585. kóšast, adj. = košat, Mik., vzhŠt.- C.
1586. košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.- Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.- Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
1587. košȃtəc, -tca, m. untersetzter Mensch, Valj. (Rad).
1588. košáti, -ȃm, vb. impf. ajdo k., to je, ajdove snope ob dno prevrnjenega koša otepati, Gor.; tudi: ob tla otepati snope, Cig., Gor.
1589. košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.- Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.
1590. košatı̑ja, f. die Aufgeblasenheit, die Hoffart, Nov.; košatija visoko hodi, Kr.- Valj. (Rad).
1591. košátiti se, -ȃtim se, vb. impf. 1) košat postajati; — sich ausbreiten, sich ausdehnen, Mur.; — 2) sich breit machen, groß thun, Cig., Jan., M.; k. se s čim, auf etwas pochen, Cig., Šol.; košatil se je s svojo neznano močjo, Ravn.
1592. košatljàt, -áta, adj. nekoliko košat: Iskrice, vseh cvetov hvala, Vidim, da ste košatljate, Vod. (Pes.).
1593. košatorèp, -rę́pa, adj. mit buschigem Schwanz: košatorepa veverica, kuna, Zv., Zora; košatorepi lisjak, Str.
1594. košatorę̑pəc, -pca, m. ein Thier mit buschigem Schwanz: lisjak k., Str.
1595. košátost, f. 1) die Breitbuschigkeit, die starke Verzweigung; k. gozdnega drevja; — 2) die Schwangerschaft, C.; — 3) die Hoffart, die Eitelkeit, C.; — 4) der Bombast, der Schwulst, Cig.
1596. kóšav, adj. mit dichtem, zerrauftem Haar, C.; k. pes, ein dichtzottiger Hund, ogr.- C.
1597. kóšavəc, -vca, m. = košav človek, C., ogr.- Valj. (Rad).
1598. koščák, m. 1) die Steinnuss, der Steinnussbaum (juglans cinerea); — 2) der Steinkrebs, Jarn., Cig.; malovredni koščaki, Zv.
1599. koščánəc, -nca, m. die Steinnuss, Jarn., Z.
1600. kǫ́ščəc, -čəca, m. = kosček, Valj. (Rad).