ko (15.001-15.100)

15001. razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.
15002. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
15003. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
15004. razsmẹ́jati se, -jam, -jem se, vb. pf. recht ins Lachen kommen, Cig.
15005. razsodílọ, n. das Erkenntnis: r. oblastva, DZ.; — das Urtheil: rojakom motiti pravo razsodilo, Pavl.
15006. rázsoha, f. 1) ein am Ende in zwei Äste sich theilender Baumstamm oder ein ähnlich gestaltetes Holz, bes. eine oben gabelförmig gestaltete Tragsäule, Habd.- Mik., Cig., Jan., Št.; (razsǫ̑ha, Notr.; "racuha", Lašče- Levst. [Rok.]); = močna vilasta palica, Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) ein Baum mit kurzbehauenen Ästen (statt der Harfe benützt), Mik.; — 3) razsohe, die Heugabel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., vzhŠt.; — 4) die Zwieselung eines Lagers ( mont.), Cig. (T.).
15007. razspáti se, -spím se, vb. pf. recht in den Schlaf kommen, Cig.
15008. razstáti se, -stȃnem se, vb. pf. r. se s kom = ločiti se od koga (česa), Cig., Jan., Vrt.; r. se z mladostjo, Levst. (Zb. sp.); — hs.
15009. razstȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; — die Ausstellung, Cig., Jan., nk.; svetovna, deželna, obrtna r., nk.; — 2) die Zerlegung in die Bestandtheile, Cig. (T.); — 3) več snopov vkup po koncu razpostavljenih, die Mandel, (tudi: rázstava) Mur., Cig., C.; razstava ima štiri snope, nasad dvajset razstav, Notr.; — 4) = poglavje, der Abschnitt, Burg.
15010. rázstavica, f. dem. razstava 3) Da b' rodilo žitno polje — vsaki snopek po kopljenek, Razstavica tri četiri, Npes. ( BlKr.)- Navr. ( Kres).
15011. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
15012. razstávljati, -am, vb. impf. ad razstaviti; auseinanderstellen; — zerlegen, trennen: kakor je beseda sestavljena, tako se tudi razstavlja, Ravn. (Abc.).
15013. razstláti, -stę́ljem, vb. pf. auseinanderstreuen, ausstreuen, Notr.; po sobi razstlana slama, Let.; redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
15014. razsukávati, -am, vb. impf. = razsukovati, Habd.- Mik.
15015. razsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) auseinanderschütten, verschütten; — smeh r., in lautes Lachen ausbrechen, V.-Cig.; — zerstreuen; r. žalost kakor meglo, Jap. (Prid.); r. se, sich zerstreuen: razsuli so se po krčmah, LjZv.; — 2) zerstören, Cig., Jan.; — r. se, zerfallen; lonec, škaf se je razsul; kuhan krompir se razspe; cvetje se razspe; Tak' po Dunaju letiš, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo, Npes.-K.
15016. razsvẹ́titi, -im, vb. pf. beleuchten; razsvečena prostorišča, DZ.; r. se, erglänzen: njegovo obličje se je razsvetilo kakor solnce, Jsvkr.; — erleuchten ( fig.); Bog ga razsveti! razsvečen od sv. Duha, Rog.
15017. razsvẹtlíkati se, -am se, vb. impf. aufleuchten: oblakom izza cunjavih robov se blisk razsvetlika na temnem nebu, Vrt.
15018. razsvẹtljénost, f. die Aufgeklärtheit, Cig., Navr. (Kop. sp.), Let.
15019. raztaboríti, -ím, vb. pf. r. vojsko, das Heer lagern machen, Cig., C.; r. se, ein Lager aufschlagen, sich lagern, C.
15020. raztəkníti, -táknem, vb. pf. 1) an verschiedenen Punkten hineinstecken: r. kole; — ausstecken ( z. B. ein Lager), Jan.; — 2) r. se, sich zerstreuen: raztekniti se po brlozih, Vrt.; razteknile so se kure po brajdah in po trtju, Levst. (Zb. sp.); vas ima trideset tod in tam raztaknjenih koč, Levst. (Zb. sp.).
15021. raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
15022. raztę́zən, -zna, adj. 1) ausdehnbar, ausdehnsam, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Sen. (Fiz.); raztezno tekoč, ausdehnsam flüssig, Jan. (H.); — 2) weitläufig, Cig. (T.); še raztezneje ponavljati kaj, Levst. ( LjZv.).
15023. raztežȃj, m. die Ausdehnung, Cig.; — prikupil je travnikov in gozda velik raztežaj (eine große Fläche), Jurč.
15024. raztovoríti, -ím, vb. pf. die Last wegnehmen, entlasten: r. konja, Cig.
15025. raztǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) betrüben, Jan.; — kränken, beleidigen, Hal.- C.; — 2) r. se, traurig werden, C.; — 3) r. se komu, jemandem sein Leid ausklagen, C.
15026. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
15027. raztŕgati, -tȓgam, vb. pf. auseinanderreißen, zerreißen; r. vez, obleko; volk je jagnje raztrgal; r. se, zerreißen ( intr.); hlače so se mi raztrgale; raztrgan, zerlumpt.
15028. raztrǫ́biti, -im, vb. pf. austrompeten, Cig.; — an die große Glocke hängen, ausschreien; r. kaj po vsej okolici.
15029. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.
15030. raztrúpati, -am, vb. pf. zerschlagen, zerbrechen, Habd., Dict., C.; r. kaj kakor lončeno posodo, Dalm.; pečevje r., Dalm.; r. svetilnico, LjZv.; raztrupan ropotec, LjZv.
15031. razumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. verstehen, begreifen, Trub., Krelj, Dalm., Ravn., nk.; (redko: praes. razúmem; pogostoma: razúmim, nk.).
15032. razúmiti, -im, vb. pf. 1) r. koga, einem etwas begreiflich machen, Dol.- Cig.; — 2) nam. razumeti, nk.
15033. razústən, -tna, adj. 1) einen großen Mund habend, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) breitmäulig, großsprecherisch, C., SlN., Svet. (Rok.); razustne popevke in zdravice, Jurč.; — 3) opravljiv, hudega jezika, Erj. (Torb.).
15034. razváditi, -vȃdim, vb. pf. verwöhnen; r. koga; r. se; razvajen otrok.
15035. razvȃra, f. = zvara (mleko), Valj. (Rad).
15036. razvẹ̑da, f. ein ausgelassener Mensch, Ip.- Mik.; — die Kokette, Notr.- Svet. (Rok.).
15037. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
15038. razvedríti, -ím, vb. pf. erheitern, entwölken; — r. se, sich aufheitern; nebo se je razvedrilo; razvedrilo se je; — ( fig.) erheitern; r. koga; r. se.
15039. razveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; prijetna novica me je razveselila; erheitern, lustig machen; vino ga še razveseli; r. se, von Freude erfüllt werden; r. se koga, česa.
15040. razveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razveseliti; erfreuen, ergötzen; — erheitern; vino razveseljuje človeško srce.
15041. razvẹ̑tranəc, -nca, m. = razvetran človek, der Herabgekommene, Bes.
15042. razvę́zati, -vę́žem, vb. pf. auseinanderbinden, losbinden; vrečo, zveženj r.; — r. zakon, das Eheband auflösen, Cig.; r. pogodbo, den Vertrag auflösen, Cig.; r. komu jezik, jemandem die Zunge lösen; vino mu je jezik razvezalo; — r. se, sich lösen (vom Zugebundenen); vreča, nogavica, zavratnica se razveže; — jezik se mu je razvezal, er ist gesprächig geworden.
15043. razvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. 1) ersehen, entnehmen; einsehen; — 2) razvidi se, es wird Tag, Jan., Dol.; šli smo z doma, ko se je bilo razvidelo, Dol.
15044. razvídnost, f. die Ersichtlichkeit, Jan., nk.; die Evidenz, Cig. (T.); v razvidnosti imeti, in Evidenz halten, Cig. (T.), DZ., Levst. (Cest.); računsko-uradna r., buchhälterische Evidenzhaltung, Levst. (Pril.).
15045. razvlȃka, f. 1) die Plackerei, V.-Cig., Jan.; posvetne razvlake, Ravn.; — 2) = razvlečene reči, das Gerümpel, Lašče- Levst., Dol.; po kotih je bilo veliko razvlake, Jurč.; stara r., altes Zeug, Cig.; — die Unordnung, V.-Cig., Jan.; — das Gewühl, Mur., Dol.; — 3) eine ausgedehnte Wirtschaft, ein ausgedehnter Grundcomplex, Dol.; ein weites Gebäude, Jan., Kr.- Valj. (Rad); no, ali ni ta razvlaka magazin? LjZv.; — nav. razlaka.
15046. razvnę́ti, -vnámem, vb. pf. entflammen; — ( fig.) r. komu srce; r. se, erglühen; razvnelo se mu je oko, Jurč.; razvnelo se mu je srce, nk.; r. se, in die Hitze gerathen, sich ereifern.
15047. razvozláti, -ȃm, vb. pf. (einen Knoten) lösen, losknüpfen; — ( fig.) r. kočljivo reč, eine heikelige Sache loswickeln, nk.
15048. razvpíti, -vpı̑jem, vb. pf. ausschreien, an die große Glocke hängen; — r. koga, kaj, jemanden, etwas in üblen Ruf bringen, verschreien; razvpit, verschrien, verrufen.
15049. razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.- Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
15050. razvrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. recht ins Sieden kommen, Cig.
15051. razvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = razgrebsti, auseinanderscharren: kokoši so vse razvrpale na vrtu, jvzhŠt.
15052. razvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Gruppierung, die Eintheilung, die Gliederung, Cig., Jan., nk.; konjska r., die Classification der Pferde, Levst. (Nauk).
15053. razznániti, -znȃnim, vb. pf. allenthalben bekannt machen, veröffentlichen; r. se, bekannt werden: ime njegovo se je na daleč in široko razznanilo, Cv.
15054. razžgáti, -žgèm, vb. pf. zerbrennen; — (z zlobnim srdom) je človeško srce razžgano, Krelj.
15055. razžváliti, -žvȃlim, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Gebiss aus dem Maule nehmen, C.
15056. rážənj, -žnja, m. 1) der Bratspieß; kol, na katerem pečejo janjce, BlKr.; — 2) pl. ražnji, povprečne palice pri gnojnem košu, Erj. (Torb.).
15057. rdèč, -ę́ča, adj. roth; rdeč kakor kuhan rak; rdeča kakor kri; rdeča = rdečica: rdeča me prejde, Ravn. (Abc.); rdeča in bleda jo izpremenjate, Burg.
15058. rdečák, m. neko jabolko, C.
15059. rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Erj. (Torb.).
15060. rdečeglȃvəc, -vca, m. der Rothkopf, Cig., Jan.
15061. rdečehlȃčar, -rja, m. neki spodaj rdeč ptiček, Dol.).
15062. rdę̑čək, -čka, m. der Röthling (neko jabolko), C.
15063. rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Erj. (Torb.).
15064. rdečepécəlj, -clja, m. der Rothstiel (neko jabolko), C.
15065. rdečíca, f. 1) die Röthe, bes. die Schamröthe: r. ga je polila, er wurde schamroth; — 2) der Scharlach, Cig., SlN.- C., Z.; — 3) ein blühendes Mädchen, C.; — 4) der Gimpel, Cig., C.; — 5) die rothe Ameise, Cig.; — 6) neka hruška: die Rothbirne, C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Erj. (Torb.); — 7) der Zinnober, Z.; — svinčena r., der Mennig, Cig., Jan.
15066. rdę̑čič, m. 1) neki ptič, morebiti das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Erj. (Torb.); — 2) neka vrsta čmrljev rdečepasastih, Erj. (Torb.).
15067. rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
15068. rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Erj. (Torb.).
15069. rdečúh, m. neko jabolko, C.
15070. rdẹ̑jəc, -jca, m. rdečkast ptič: das Steinröthel (turdus saxatilis), Erj. (Torb.).
15071. rę̑bast, adj. mit kurzem Schwanz: rebasta kokoš, Z.
15072. rę́bati, -bam, -bljem, vb. impf. = glodati (kost, drevo), Cig., Notr.; — ( pren.) = kritikovati: r. kako slovstveno delo, Glas.
15073. rę̑bəc, -bca, m. ovčji r., neka vinska trta, Vrtov. (Vin.), Erj. (Torb.).
15074. rébrce, n. dem. rebro; 1) das Rippchen; — rę́brca, auf dem Rost gebratene Rippenstückchen (cotelletes); — rebrca, die Blattrippen, C.; — 2) kozja rebrca, der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Poh.- C.
15075. rebrı̑nəc, -nca, m. der gemeine Pastinak (pastinaca sativa), Erj. (Torb.).
15076. 1. rebrníca, f. 1) das Gerippe, Jarn.- M.; das Todtengerippe, Cig.; — der Tod (als Person): r. te bo pokosila, Mik.; — das Rippenstück, Z.; — 2) rebrnice = rebraši, die Rippenquallen, C., Z.; — 3) pl. rebrnice = garice, die Wagenleitern, vzhŠt.- C.; — eine besondere Vorrichtung am Bauernwagen an Stelle der Wagenleitern, Rib., BlKr.- M.
15077. rę̑brnik, m. 1) das Gerippe, das Skelet, Mur.; — 2) = vozič z dvema kolesoma, na katerem se drva na vlak vozijo, BlKr.; — 3) pl. rebrniki = rebrnice 2): rebrniki se devajo na voz, kadar se gnoj vozi, BlKr.; — 4) neko jabolko: gerippter Täubling, C.
15078. rę́brščica, f. neko jabolko, C.; prim. rebrnik 4).
15079. récəlj, -clja, m. 1) der Löffelstiel, Cig., Lašče- Levst. (M.), Št.); — 2) die Sensenhandhabe für die linke Hand, Cig.; — 3) der Fruchtstiel, der Obststiel, Mur., Cig., Jan., C.; črešnja na dolgem peclju ali reclju visi, Hip. (Orb.); — der Blattstiel, Cig., Jan.; — der Stengel, Mik.; limbarjevi reclji, Ravn.; — der Krautstengel, C.; — tudi: rę́cəlj, Met., Valj. (Rad).
15080. recljȃnje, n. coll. drobna repa, drobno korenje (sami reclji), Štrek. (Let.).
15081. rẹ̑čca, f. dem. reč; das Sächelchen, das Dingchen; die Kleinigkeit: za vsako reč(i)co je ogenj v strehi, Jap. (Prid.).
15082. réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
15083. rę̑čjak, m. der Entenkoth, C.
15084. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
15085. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
15086. rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.- Mik.).
15087. rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Erj. (Torb.).
15088. rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci ( selten) zgodi, ogr.- Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
15089. redílj, m. = red f. 2), vrsta pokošene trave, Erj. (Torb.).
15090. 1. redíti, -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.- Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
15091. rednína, f. die Erhaltungs- o. Verpflegskosten, das Ziehgeld ( z. B. für ein Kind), Cig.; r. za najdence, Nov.- C.
15092. rę́gičast, adj. 1) ritzig, C.; — 2) gestreift, (rag-) Mur.; quadrilliert (o blagu za obleko i. dr.), SlGor.- C.
15093. rę́gniti, rę̑gnem, vb. pf. aufbersten, eine Spalte, einen Riss bekommen, Cig., Jan., M.; zemlja regne = se razpoka, die Erde berstet auf, öffnet sich, Cig., Mik.; drevo je regnilo, der Baum hat einen Spalt bekommen, Z.; les regne, C.; sich öffnen: rana je regnila, Lašče- Levst. (Rok.).
15094. rę̑hta, f. = reta, eine große Reiter, Cig., Jan., Nov., Gor.; sneg gre, kakor da bi ga iz rehte izsipal, ZgD.
15095. 1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
15096. reję́nəc, -nca, m. das Pflegekind, der Pflegesohn; kraljeva hči ga za rejenca vzame, Ravn.; — der Adoptivsohn, Dol.; — der Kostknabe, Cig., Jan.; — der Zögling, V.-Cig.
15097. reję́nka, f. die Pflegetochter; — die Adoptivtochter, Dol.; — das Kostmädchen, Cig.
15098. rə̀jnatən, -tna, adj. = rejnat, ko>Idrijako>.
15099. rèk, rę́ka, m. der Spruch, Mur., Cig.; prorokovi reki, Ravn.- Valj. (Rad); — der Satz ( gramm., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Redensart, Jan.
15100. rẹ́kati, rẹ̑kam, vb. impf. ad reči; sagen, zu sagen pflegen, Guts.- Cig., Jan., Kor.- Mik.; tako so tudi moj ded rekali, Jurč.