ko (14.968-15.067)

14968. razpẹ̑njati, -am, vb. impf. ad razpeti; 1) auseinanderspannen, ausspannen; dežnike r.; r. šatore, Zelte aufschlagen; jadra r., die Segel aufziehen; na križ r., kreuzigen; r. se, sich ausbreiten: Koder se nebo razpenja, Grad je pevca brez vratarja, Preš.; — 2) aufknöpfen; suknjo r.
14969. razpláziti, -plȃzim, vb. pf. 1) = plazeč se raztrgati: otrok si je vso obleko razplazil, Dol.; r. se = plazeč se obleko si raztrgati; začel je po trnju skakati, da se je ves razplazil, Pjk. (Črt.); — 2) r. se, auseinanderschleichen; — auseinandergehen: testo se razplazi, Dol.
14970. razplésti, -plétem, vb. pf. 1) auseinanderflechten; kito r.; — r. se, auseinandergehen (vom Geflochtenen); kite so se ji razplele; — r. se, sich die Haarflechten auflösen: razplela se je; — 2) entfalten: drevo korenine svoje globoko po tleh razplete, Jurč.; r. misel, den Gedanken entwickeln, Zora.
14971. razplòd, -plǫ́da, m. 1) die Fortpflanzung: v rastlinskem življenju je razplod najzanimivejši, Zv.; — 2) die Nachkommenschaft, (rázplod) Valj. (Rad).
14972. razpǫ́cati se, -pǫ̑cam se, vb. pf. Sprünge bekommen, Erj. (Min.).
14973. razpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. nach und nach zerspringen, Sprünge bekommen; zemlja je razpokala; — tudi: r. se; razpokan, voll Sprünge, Risse.
14974. razpolovína, f. črešnja je na razpolovini, ako stoji na meji zemljišč dveh gospodarjev, Dol.
14975. razpọ̑rək, -rka, m. der Riss (nach der Naht), GBrda; mašiti razporke in luknje po obleki, Cv.; — der Schlitz, Mik.; jopič z razporkom, Zora; r. pri srajcah, Bes.; — eine klaffende Öffnung, die Spalte, Mur., Mik.; die Kluft: Izraelci se po gorah v jame in razporke otmejo, Ravn.
14976. razporočíti, -ím, vb. pf. das eheliche Verhältnis lösen, scheiden, Jan., nk.; r. se, sich scheiden lassen: pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil, Erj. (Torb.).
14977. razposadíti, -ím, vb. pf. 1) jedem den gehörigen Sitz anweisen; r. goste okoli mize; — 2) razposajen, ausgelassen, muthwillig; r. otrok.
14978. razpoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) klar erkennen, Mur.; natanko razvideti in razpoznati, einen klaren Einblick gewinnen, Levst. (Nauk); r., kakšna je bolezen, Levst. (Nauk); — r. se, sich orientieren, Jan. (H.); — 2) unterscheiden, Mur., Cig., Jan.; r. kaj od česa, Vrt.
14979. razpoznávati, -am, vb. impf. ad razpoznati; 1) erkennen: r. se po pozdravu, Vrt.; — kennen lernen: r. ljudi, Vrt.; — 2) unterscheiden: r. in presojati razne oblike kopit, DZ.
14980. razprȃskati, -am, vb. pf. zerkratzen; r. komu obraz; — aufkratzen; r. mozolj.
14981. razprásniti, -prȃsnem, vb. pf. 1) einen Riss machen: r. komu suknjo, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) r. se, sich zu Blüten entfalten: razprasnejo se popki, Jarn. (Sadj.); — nam. razpraskniti.
14982. razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
14983. razpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) entkleiden; r. se, sich entkleiden; konja r., das Pferd abschirren, Cig., Jan.; — 2) abhandeln, Cig., Jan.; ( hs.).
14984. razprę́sti, -prę́dem, vb. pf. = razsnovati, ausspinnen ( fig.), Jan.; r. kako reč, Jan.
14985. razpŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) zerstieben, Cig.; — 2) zerstieben machen, zersprengen, Cig.; r. opozicijo, Pavl.; — r. se, zerstieben, auseinanderfahren, Cig., Jan., Vrt.; vedomci so se takoj razprhnili, kadar se jim je bližala kmetica, LjZv.; — 3) durchmodern, Cig.
14986. razprójiti, -prǫ́jim, vb. pf. auseinanderbreiten, ausdehnen, V.-Cig., M.; pri nobenem narodu ni bila vampirska vraža tako razprojena, LjZv.
14987. razpŕtati, -am, vb. pf. die Bürde vom Rücken abnehmen, entbürden: r. kaj ali koga, Cig.
14988. razpúhəł, -hla, adj. aufgedunsen: razpuhle ustnice, LjZv.; locker: gramoz je iz konca na novih cestah še razpuhel, Levst. (Cest.).
14989. razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.- Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
14990. razrę́bati, -bam, -bljem, vb. pf. zernagen, Cig.; r. skorjo, Notr.
14991. 2. razrẹ́diti, -im, vb. pf. verdünnen, Cig. (T.), C., Žnid.; — r. les, sadež (auslichten), C.; koruza je razrejena, t. j. na redko razpostavljena, jvzhŠt.; — zatvornice ("polkne") r., die Brettchen der Jalousien öffnen, Rib.
14992. razrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. zerschneiden; na drobne kosce kaj r.
14993. razrojíti se, ** -ím se, vb. pf. recht ins Schwärmen kommen, Cig.
14994. razsȃja, f. das Toben, das Unwesen, Cig., Jan., Mur.; veliko divjanja in razsaje je bilo, Ravn.
14995. razsedláti, -ȃm, vb. pf. absatteln; konja r., Mur., Cig.
14996. razsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. zerhacken; r. kaj na drobne kosce; r. zaklano živinče.
14997. razsẹkávati, -am, vb. impf. = razsekovati; tovariši so razsekavali in delili večerjo, ukradenega vola, Jurč.
14998. razsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) absitzen, vom Pferde steigen, Alas., Jan.; to vpraša pater ter razsede, Jurč.: tudi: r. konja, Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) r. se, sich ringsum setzen; — 3) r. se, eine Kluft bilden, klüften, Cig.; razseden, zerklüftet, Cig.; ( hs., stsl.).
14999. 1. razsẹ́vati, -am, vb. impf. ad razsejati; säend zerstreuen; ( fig.) verbreiten: omiko r., Levst. (Zb. sp.).
15000. razsíliti se, -sı̑lim se, vb. pf. sich mächtig verbreiten, überhandnehmen, C.; daleč okoli se r., preveč razsiljena pregreha, Jap. (Prid.).
15001. razsípčən, -čna, adj. 1) "razsipčno je vse, kar se rado razsiplje: kuhan krompir, kostanj, žganci itd.", bröcklig, Lašče- Erj. (Torb.), Polj.; razsipčna zemlja, prst, Vrtov. (Km. k.), Dol.; studenci so trgali razsipčne bregove, Levst. (Močv.); — zerreiblich, Cig.; — 2) verschwenderisch, Gor.
15002. razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsı̑pna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.- Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
15003. razslúti se, -slóvem, -slújem se, vb. pf. bekannt werden: hitro se je razslulo po vsem Krasu, Erj. (Torb.); nje razboritost se je razslula v deveto deželo, Npr.- Erj. (Torb.); — razslut, berüchtigt, Levst. (Zb. sp.), LjZv.
15004. razsmẹ́jati se, -jam, -jem se, vb. pf. recht ins Lachen kommen, Cig.
15005. razsodílọ, n. das Erkenntnis: r. oblastva, DZ.; — das Urtheil: rojakom motiti pravo razsodilo, Pavl.
15006. rázsoha, f. 1) ein am Ende in zwei Äste sich theilender Baumstamm oder ein ähnlich gestaltetes Holz, bes. eine oben gabelförmig gestaltete Tragsäule, Habd.- Mik., Cig., Jan., Št.; (razsǫ̑ha, Notr.; "racuha", Lašče- Levst. [Rok.]); = močna vilasta palica, Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) ein Baum mit kurzbehauenen Ästen (statt der Harfe benützt), Mik.; — 3) razsohe, die Heugabel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., vzhŠt.; — 4) die Zwieselung eines Lagers ( mont.), Cig. (T.).
15007. razspáti se, -spím se, vb. pf. recht in den Schlaf kommen, Cig.
15008. razstáti se, -stȃnem se, vb. pf. r. se s kom = ločiti se od koga (česa), Cig., Jan., Vrt.; r. se z mladostjo, Levst. (Zb. sp.); — hs.
15009. razstȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; — die Ausstellung, Cig., Jan., nk.; svetovna, deželna, obrtna r., nk.; — 2) die Zerlegung in die Bestandtheile, Cig. (T.); — 3) več snopov vkup po koncu razpostavljenih, die Mandel, (tudi: rázstava) Mur., Cig., C.; razstava ima štiri snope, nasad dvajset razstav, Notr.; — 4) = poglavje, der Abschnitt, Burg.
15010. rázstavica, f. dem. razstava 3) Da b' rodilo žitno polje — vsaki snopek po kopljenek, Razstavica tri četiri, Npes. ( BlKr.)- Navr. ( Kres).
15011. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
15012. razstávljati, -am, vb. impf. ad razstaviti; auseinanderstellen; — zerlegen, trennen: kakor je beseda sestavljena, tako se tudi razstavlja, Ravn. (Abc.).
15013. razstláti, -stę́ljem, vb. pf. auseinanderstreuen, ausstreuen, Notr.; po sobi razstlana slama, Let.; redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
15014. razsukávati, -am, vb. impf. = razsukovati, Habd.- Mik.
15015. razsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) auseinanderschütten, verschütten; — smeh r., in lautes Lachen ausbrechen, V.-Cig.; — zerstreuen; r. žalost kakor meglo, Jap. (Prid.); r. se, sich zerstreuen: razsuli so se po krčmah, LjZv.; — 2) zerstören, Cig., Jan.; — r. se, zerfallen; lonec, škaf se je razsul; kuhan krompir se razspe; cvetje se razspe; Tak' po Dunaju letiš, Da se iskre kujejo, Okna pa razsujejo, Npes.-K.
15016. razsvẹ́titi, -im, vb. pf. beleuchten; razsvečena prostorišča, DZ.; r. se, erglänzen: njegovo obličje se je razsvetilo kakor solnce, Jsvkr.; — erleuchten ( fig.); Bog ga razsveti! razsvečen od sv. Duha, Rog.
15017. razsvẹtlíkati se, -am se, vb. impf. aufleuchten: oblakom izza cunjavih robov se blisk razsvetlika na temnem nebu, Vrt.
15018. razsvẹtljénost, f. die Aufgeklärtheit, Cig., Navr. (Kop. sp.), Let.
15019. raztaboríti, -ím, vb. pf. r. vojsko, das Heer lagern machen, Cig., C.; r. se, ein Lager aufschlagen, sich lagern, C.
15020. raztəkníti, -táknem, vb. pf. 1) an verschiedenen Punkten hineinstecken: r. kole; — ausstecken ( z. B. ein Lager), Jan.; — 2) r. se, sich zerstreuen: raztekniti se po brlozih, Vrt.; razteknile so se kure po brajdah in po trtju, Levst. (Zb. sp.); vas ima trideset tod in tam raztaknjenih koč, Levst. (Zb. sp.).
15021. raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
15022. raztę́zən, -zna, adj. 1) ausdehnbar, ausdehnsam, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Sen. (Fiz.); raztezno tekoč, ausdehnsam flüssig, Jan. (H.); — 2) weitläufig, Cig. (T.); še raztezneje ponavljati kaj, Levst. ( LjZv.).
15023. raztežȃj, m. die Ausdehnung, Cig.; — prikupil je travnikov in gozda velik raztežaj (eine große Fläche), Jurč.
15024. raztovoríti, -ím, vb. pf. die Last wegnehmen, entlasten: r. konja, Cig.
15025. raztǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) betrüben, Jan.; — kränken, beleidigen, Hal.- C.; — 2) r. se, traurig werden, C.; — 3) r. se komu, jemandem sein Leid ausklagen, C.
15026. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
15027. raztŕgati, -tȓgam, vb. pf. auseinanderreißen, zerreißen; r. vez, obleko; volk je jagnje raztrgal; r. se, zerreißen ( intr.); hlače so se mi raztrgale; raztrgan, zerlumpt.
15028. raztrǫ́biti, -im, vb. pf. austrompeten, Cig.; — an die große Glocke hängen, ausschreien; r. kaj po vsej okolici.
15029. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.
15030. raztrúpati, -am, vb. pf. zerschlagen, zerbrechen, Habd., Dict., C.; r. kaj kakor lončeno posodo, Dalm.; pečevje r., Dalm.; r. svetilnico, LjZv.; raztrupan ropotec, LjZv.
15031. razumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. verstehen, begreifen, Trub., Krelj, Dalm., Ravn., nk.; (redko: praes. razúmem; pogostoma: razúmim, nk.).
15032. razúmiti, -im, vb. pf. 1) r. koga, einem etwas begreiflich machen, Dol.- Cig.; — 2) nam. razumeti, nk.
15033. razústən, -tna, adj. 1) einen großen Mund habend, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) breitmäulig, großsprecherisch, C., SlN., Svet. (Rok.); razustne popevke in zdravice, Jurč.; — 3) opravljiv, hudega jezika, Erj. (Torb.).
15034. razváditi, -vȃdim, vb. pf. verwöhnen; r. koga; r. se; razvajen otrok.
15035. razvȃra, f. = zvara (mleko), Valj. (Rad).
15036. razvẹ̑da, f. ein ausgelassener Mensch, Ip.- Mik.; — die Kokette, Notr.- Svet. (Rok.).
15037. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
15038. razvedríti, -ím, vb. pf. erheitern, entwölken; — r. se, sich aufheitern; nebo se je razvedrilo; razvedrilo se je; — ( fig.) erheitern; r. koga; r. se.
15039. razveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; prijetna novica me je razveselila; erheitern, lustig machen; vino ga še razveseli; r. se, von Freude erfüllt werden; r. se koga, česa.
15040. razveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razveseliti; erfreuen, ergötzen; — erheitern; vino razveseljuje človeško srce.
15041. razvẹ̑tranəc, -nca, m. = razvetran človek, der Herabgekommene, Bes.
15042. razvę́zati, -vę́žem, vb. pf. auseinanderbinden, losbinden; vrečo, zveženj r.; — r. zakon, das Eheband auflösen, Cig.; r. pogodbo, den Vertrag auflösen, Cig.; r. komu jezik, jemandem die Zunge lösen; vino mu je jezik razvezalo; — r. se, sich lösen (vom Zugebundenen); vreča, nogavica, zavratnica se razveže; — jezik se mu je razvezal, er ist gesprächig geworden.
15043. razvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. 1) ersehen, entnehmen; einsehen; — 2) razvidi se, es wird Tag, Jan., Dol.; šli smo z doma, ko se je bilo razvidelo, Dol.
15044. razvídnost, f. die Ersichtlichkeit, Jan., nk.; die Evidenz, Cig. (T.); v razvidnosti imeti, in Evidenz halten, Cig. (T.), DZ., Levst. (Cest.); računsko-uradna r., buchhälterische Evidenzhaltung, Levst. (Pril.).
15045. razvlȃka, f. 1) die Plackerei, V.-Cig., Jan.; posvetne razvlake, Ravn.; — 2) = razvlečene reči, das Gerümpel, Lašče- Levst., Dol.; po kotih je bilo veliko razvlake, Jurč.; stara r., altes Zeug, Cig.; — die Unordnung, V.-Cig., Jan.; — das Gewühl, Mur., Dol.; — 3) eine ausgedehnte Wirtschaft, ein ausgedehnter Grundcomplex, Dol.; ein weites Gebäude, Jan., Kr.- Valj. (Rad); no, ali ni ta razvlaka magazin? LjZv.; — nav. razlaka.
15046. razvnę́ti, -vnámem, vb. pf. entflammen; — ( fig.) r. komu srce; r. se, erglühen; razvnelo se mu je oko, Jurč.; razvnelo se mu je srce, nk.; r. se, in die Hitze gerathen, sich ereifern.
15047. razvozláti, -ȃm, vb. pf. (einen Knoten) lösen, losknüpfen; — ( fig.) r. kočljivo reč, eine heikelige Sache loswickeln, nk.
15048. razvpíti, -vpı̑jem, vb. pf. ausschreien, an die große Glocke hängen; — r. koga, kaj, jemanden, etwas in üblen Ruf bringen, verschreien; razvpit, verschrien, verrufen.
15049. razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.- Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
15050. razvrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. recht ins Sieden kommen, Cig.
15051. razvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. = razgrebsti, auseinanderscharren: kokoši so vse razvrpale na vrtu, jvzhŠt.
15052. razvrstı̑təv, -tve, f. die Anordnung, die Gruppierung, die Eintheilung, die Gliederung, Cig., Jan., nk.; konjska r., die Classification der Pferde, Levst. (Nauk).
15053. razznániti, -znȃnim, vb. pf. allenthalben bekannt machen, veröffentlichen; r. se, bekannt werden: ime njegovo se je na daleč in široko razznanilo, Cv.
15054. razžgáti, -žgèm, vb. pf. zerbrennen; — (z zlobnim srdom) je človeško srce razžgano, Krelj.
15055. razžváliti, -žvȃlim, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Gebiss aus dem Maule nehmen, C.
15056. rážənj, -žnja, m. 1) der Bratspieß; kol, na katerem pečejo janjce, BlKr.; — 2) pl. ražnji, povprečne palice pri gnojnem košu, Erj. (Torb.).
15057. rdèč, -ę́ča, adj. roth; rdeč kakor kuhan rak; rdeča kakor kri; rdeča = rdečica: rdeča me prejde, Ravn. (Abc.); rdeča in bleda jo izpremenjate, Burg.
15058. rdečák, m. neko jabolko, C.
15059. rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Erj. (Torb.).
15060. rdečeglȃvəc, -vca, m. der Rothkopf, Cig., Jan.
15061. rdečehlȃčar, -rja, m. neki spodaj rdeč ptiček, Dol.).
15062. rdę̑čək, -čka, m. der Röthling (neko jabolko), C.
15063. rdečẹ̑łka, f. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) v družbi rastoča užitna goba rusega klobuka, Erj. (Torb.); — 3) neka riba v Krki, (-čovka) Erj. (Torb.).
15064. rdečepécəlj, -clja, m. der Rothstiel (neko jabolko), C.
15065. rdečíca, f. 1) die Röthe, bes. die Schamröthe: r. ga je polila, er wurde schamroth; — 2) der Scharlach, Cig., SlN.- C., Z.; — 3) ein blühendes Mädchen, C.; — 4) der Gimpel, Cig., C.; — 5) die rothe Ameise, Cig.; — 6) neka hruška: die Rothbirne, C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Erj. (Torb.); — 7) der Zinnober, Z.; — svinčena r., der Mennig, Cig., Jan.
15066. rdę̑čič, m. 1) neki ptič, morebiti das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Erj. (Torb.); — 2) neka vrsta čmrljev rdečepasastih, Erj. (Torb.).
15067. rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.

   14.468 14.568 14.668 14.768 14.868 14.968 15.068 15.168 15.268 15.368  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani