ko (14.868-14.967)

14868. ravnoprávən, -vna, adj. = enakopraven, gleichberechtigt, C., nk.
14869. ravnoprávnost, f. = enakopravnost, die Gleichberechtigung, nk.
14870. rávnost, f. die Ebenheit; — die Geradheit; na r., in gerader Richtung, geradeaus; na r. črez polje iti; na r. iz krčme domov iti; na r. komu kaj povedati, jemandem etwas gerade heraus sagen; tudi: na ravnọ̑st.
14871. ravnotę̑žje, n. = enakotežje, das Gleichgewicht, Cig., Jan., C., nk.
14872. rȃvšje, n. coll. = ravš, Bes., Nkol.
14873. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
14874. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
14875. razapnína, f. der Regenschirm, Erj. (Torb.).
14876. razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.- Jarn. (Rok.).
14877. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
14878. razbíti, -bı̑jem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. ( SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; ( fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.
14879. razblíniti, -im, vb. pf. durch Walzen, Schlagen u. dgl. breiter machen, platt schlagen, M., Z., Lašče- Erj. (Torb.); — etwas breit treten ( fig.), allzuausführlich behandeln, Cig. (T.), nk.; r. kako stvar, kakor testo pod valčkom, Levst. (Zb. sp.).
14880. 2. rázbor, m. 1) = razor, die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Z., Jurč., Dol.; — 2) die Haarabtheilung auf dem Kopfe, M., Z.
14881. razbosíti, -ím, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, r. se, das Hufeisen verlieren, Z.
14882. razbráti, -bérem, vb. pf. auseinanderklauben, Mur.; sortieren, Cig.; — zergliedern, unterscheiden, Cig., Jan., Cig. (T.); pod mikroskopom r. tvarine, Erj. (Min.); — ersehen, BlKr.; begreifen, Jan.; tega si ne morem r., das kann ich mir nicht erklären, Z., Dol.
14883. razbrẹmenílọ, n. die Entlastung: zemljiško r., die Grundentlastung, Levst. (Nauk).
14884. razbȓskati, -am, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren; kokoši so grede razbrskale.
14885. razbrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen, Cig., Jan.; — entzügeln ( fig.), Cig.; vino jim razbrzda jezike, DSv.; razbrzdan, zügellos, ausgelassen, Cig., Jan., M., Lašče- Erj. (Torb.).
14886. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
14887. razčepę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. niederhockend die Flügel ausbreiten, C.; niederhockend die Beine ausspreizen o. sich breit setzen, BlKr.- M.; — = široko stopiti, na široko postaviti se, Z., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; razčeperjen telovadec, Telov.
14888. razčetŕtiti, -tȓtim, vb. pf. viertheilen, in Stücke hauen, Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se: "otroče, glej, da se ne razčetrtiš!" govori mati nemirnemu otroku, ki vedno lazi na višave, Erj. (Torb.).
14889. razčúvati se, -am se, vb. pf. = razčuti se: probudi me strel, in tako sem se razčuval, da nisem potlej mogel spati, Erj. (Torb.).
14890. razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.- C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.- Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.- Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
14891. razdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. zerarbeiten, Cig.; r. koga kakor jastreb s svojimi kremplji, Jap. (Prid.); — testo r. = razbliniti, Polj.; — razdelan, müde, C.
14892. razdı̑rati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.- C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).
14893. razdírjati se, -am se, vb. pf. ins Rennen kommen, Cig.
14894. razdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, den Schlaf vertreiben: r. koga, se, Z., Fr.- C.
14895. razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
14896. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
14897. razdŕgati, -dȓgam, vb. pf. zerwetzen: obleko r., C.
14898. razdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. entzweien, trennen, scheiden, auflösen, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se s kom, mit jemandem brechen, Cig.
14899. ràzfrančiškȃn, m. der Exfranciscaner, Navr. (Kop. sp.).
14900. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
14901. razgledálọ, n. = ogledalo, der Spiegel: človeško srce je razgledalo božje prijaznosti, Ravn.- Valj. (Rad).
14902. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
14903. razgledováti, -ȗjem, vb. impf. ad razgledati; 1) besichtigen, mustern; — 2) r. se nad kom, an jemandem sich ein Beispiel nehmen, Jan., Ravn.; — 3) nad njim se močno razgledujejo, er macht viel Aufsehen, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.
14904. razgnáti, -žénem, vb. pf. auseinandertreiben; r. pse, kokoši; — veter je oblake razgnal; — zersprengen; vino je sod razgnalo; puško je razgnalo; s smodnikom skalovje r.
14905. razgnẹ́vati, -gnẹ̑vam, vb. pf. zornig machen, Kor.- Jarn. (Rok.).
14906. razgnojíti se, -ím se, vb. pf. recht ins Eitern kommen: rana se je razgnojila, Cig.
14907. razgorẹ́ti se, -im se, vb. pf. recht ins Brennen kommen; — razgorela sapa, heiße Luft, Levst. (Zb. sp.).
14908. razgovȃrjati, -am, vb. impf. ad razgovoriti; 1) abreden, abwendig zu machen suchen: r. koga, Cig., jvzhŠt.; — 2) r. se, sich unterreden, sich besprechen: r. se o čem; — 3) = zagovarjati, Ist.- Štrek. (Let.).
14909. razgọ̑vorən, -rna, adj. 1) Conversations-: razgovorni jezik, die Conversationssprache, Cig. (T.); — razgovorna znanstva, discursive Wissenschaften, Cig. (T.); — 2) razgovǫ́rən, gesprächig, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); žena je bila jako razgovorna, Erj. (Izb. sp.).
14910. razgovoríti, -ím, vb. pf. 1) abreden, abwendig machen; r. koga; — 2) r. si usta, sich den Mund aufreden, Cig.; — 3) r. se, recht ins Reden kommen, Cig.; — 4) r. se, sich durch Reden abmatten, Cig.
14911. razgrébsti, -grébem, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren, aufscharren; — razgreben kruh = kruh z razpokano skorjo, Polj.
14912. razgréniti, -grę́nem, vb. pf. auseinanderscharren: ausbreiten, ogr.- M.; po ruhi žito razgreniti, da se suši, Dol.; oglje r., die Kohlen schüren, Cig.; — zertheilen: r. vodo, (razgrniti) Cig.
14913. razhámiti, -im, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Geschirr abnehmen, vzhŠt.- C.
14914. razhǫ̑dək, -dka, m. die Ausgabe, die Auslage, DZ., nk.; upravni razhodki, die Regiekosten, Levst. (Pril.).
14915. razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent ( math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.
14916. razhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) aus-, abtreten, zertreten; r. pot; razhojena pot; tla so bila razhojena, Jurč.; r. črevlje, die Schuhe austreten, durch Tragen ausweiten, sie abnützen; — 2) r. se, recht ins Gehen kommen; — tüchtig Bewegung machen, einen tüchtigen Spaziergang machen.
14917. razhọ̑dnik, m. grenkosladki r., bittersüßer Nachtschatten (solanum dulcamara), Erj. (Rok.); ("razhudnik"), Cig., Tuš. (R.).
14918. razhomotáti, -ȃm, vb. pf. abschirren: konje r., C.
14919. razhudíti, -ím, vb. pf. erzürnen, erbosen, Cig., Let.; r. se, zornig, böse werden: čebele se razhude, če se kosi pred njimi, Levst. (Beč.).
14920. razigráti, -ȃm, vb. pf. erregen, bewegen: r. srce, Zora; r. vsako žilico, Raič ( Let.).
14921. raziskávati, -am, vb. impf. = raziskovati, nk.
14922. ráziti, rȃzim, vb. impf. 1) ritzen, aufritzen, Cig.; r. si kožo, roko, Cig.; streifen, Cig., Jan.; — 2) das Getreide beim Messen streichen, Cig.
14923. razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca ( t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
14924. razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.
14925. razjẹ́dati, -am, vb. impf. ad razjesti; zerfressen; črvi razjedajo les, gobe; — ätzen; kisline razjedajo kovine; rja razjeda železo.
14926. razjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. abreiten: r. konja, das Pferd müde reiten, Cig.; razjezdil sem svojega konjiča, da je legel tik ceste za vekomaj, Jurč.; — r. se, sich abreiten, Cig.
14927. razkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad razkopati; auseinandergraben, zerscharren, zerwühlen: otroci (zemljo) razkapajo po gredah, jvzhŠt.
14928. razkázati, -žem, vb. pf. ausführlich zeigen; vse r. komu; — na drobno r., particularisieren, Jan. (H.); ausweisen, nk.; r. s številkami, beziffern, DZ.
14929. razkȃzək, -zka, m. der Ausweis, das Verzeichnis, die Tabelle, Cig., Jan., DZ.; r. troškov, Levst. (Pril.).
14930. razkazílọ, n. das Verzeichnis, die Tabelle, DZ.; kazensko r., die Straftabelle, Levst. (Nauk).
14931. razklàd, -kláda, m. 1) die Analysis ( gramm., phil.), Cig. (T.); — die Auseinandersetzung, die Erklärung, ogr.- Valj. (Rad), DZ.; — die Auslegung, Cig., Jan.; — 2) das Ackerbeet, (rázklad) Kor.- Jarn., Jan.
14932. razkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. zerspalten; drevo, poleno, oreh r.; — r. se, sich spalten; palica se mi je razklala; pečevje se razkolje, Trub.- Mik.
14933. 2. razklépati, -klę́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. (durch Hämmern, Dengeln) breit schlagen: koso r.
14934. razklę́ti, -kółnem, vb. pf. r. koga, jemandem den Fluch lösen, Cig. (T.).
14935. razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.
14936. razkrhljáti, -ȃm, vb. pf. in Schnitten zerschneiden: jabolko r., Cig.
14937. razkríliti, -im, vb. pf. unanständig enthüllen: r. koga, se, vzhŠt.- C.
14938. razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.
14939. razkúhati, -kȗham, vb. pf. zerkochen; — r. se, durch Kochen auseinandergehen, aufgelöst werden: meso se je razkuhalo.
14940. razkúštranəc, -nca, m. der Straubkopf (vom Mann), Jan.
14941. razkúštranka, f. der Straubkopf (vom Weib), Jan. (H.).
14942. razkuzmáti, -ȃm, vb. pf. = razkosmati, zerzausen, Dol.; gladi si razkuzman črni podbradek, Jurč.; razkuzman berač, LjZv.
14943. razletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) auseinanderfliegen, zerstieben; mladiči so se razleteli; — pleva se z gumna razleti, Dalm.; denar se brž razleti; — sich verlieren: ljudje so se razleteli, Zilj.- Jarn. (Rok.); — in Stücke fliegen, zerspringen, platzen, explodieren; puška se je razletela; — 2) recht ins Laufen kommen: konji so se razleteli, Svet. (Rok.).
14944. razlǫ́čati, -am, vb. impf. ad razločiti; unterscheiden, nk.; zakon razloča, katere stvari pristoje temu odboru, katere občinam, Levst. (Nauk).
14945. razlǫ̑čək, -čka, m. der Unterschied; — z razločkom povedati = razločno p., deutlich sagen, Svet. (Rok.).
14946. razlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. zerbrechen; na drobne kosce r. palico; — r. se, zerbrechen ( intr.).
14947. razlǫ́žən, -žna, adj. 1) zerlegbar, Cig. (T.), DZ.; — 2) verständlich, deutlich, Mur., Jan.; razložno govoriti, Burg.; r. pridigati, Polj.; — 3) r. človek = človek, ki zna vsako stvar dobro razložiti, Svet. (Rok.); — 4) rationell, Cig. (T.).
14948. razlúščiti, -im, vb. pf. schälen: ( fig.) uganko r., ein Räthsel errathen, Zv.
14949. razmáhati, -am, vb. pf. auseinanderschlagen: narodni duh je bil že krepko razmahal peroti, Zv.; — ogenj r. = mahaje razpihati, anfachen, Cig.
14950. razmalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. in: r. se, moralisch verderben, ausarten, Ip., Dol.- Erj. (Torb.); — prim. it. malizia, die Bosheit, die Tücke, Erj. (Torb.).
14951. razmázati, -mȃžem, vb. pf. 1) auseinanderstreichen, zerschmieren; — 2) verzärteln, Jan.; razmazan otrok, Erj. (Torb.).
14952. razməkníti, -máknem, vb. pf. auseinanderrücken; — erweitern; — r. se, auseinanderrücken ( intr.); zid se razmakne, in gost gre skozenj, LjZv.; hribi se razmaknejo, Zora.
14953. razmę̑rski, adj. Verhältnis-: razmersko število, Cel. (Ar.).
14954. 2. razmétati, -mę́čem, I. vb. pf. auseinanderwerfen; durcheinanderwerfen, zerwerfen; vso obleko r. po sobi; — zerstreuen; — vergeuden; vse imetje r.; — II. razmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad razmétati; auseinanderwerfen; Razmeta, razgraja, Vse tare pod pest, Vod. (Pes.).
14955. raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
14956. raznolìk, -líka, adj. 1) = raznoličen, nk.; — 2) raznoliko, so mancherlei, Jurč.
14957. raznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Auseinandertragen, Austragen fertig werden; r. vsa pisma; — 2) abtragen; r. črevlje; — 3) r. se nad kom, jemanden abkanzeln, Kr.
14958. raznošȃj, m. der Herumträger: ( sv. Nikolaj), Otročjih jabolk raznošaj, Levst. (Zb. sp.).
14959. razoblastíti, -ím, vb. pf. r. koga, jemandem die Gewalt nehmen, Vrt.
14960. razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Cv.).
14961. razodẹ́vati, -am, vb. impf. ad razodeti; 1) enthüllen; ne razodevaj otroka; otrok se v spanju razodeva; — 2) offenbaren; svoje skrivnosti komu r.; r. se, sich offenbaren; — verrathen: tvoj jezik tebe razodeva, Jap. (Sv. p.).
14962. razogláviti, -glȃvim, vb. pf. 1) abhalftern: r. konja, Mur.; — 2) r. koga, jemandem das Haupt entblößen, Mur.
14963. razpásati, -pȃšem, vb. pf. den Gürtel abnehmen, abgürten: r. koga, Mur.; — r. se, sich abgürten, Mur.
14964. razpasávati se, -am se, vb. impf. ad razpasti se 3): r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, GBrda.
14965. razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.
14966. razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).
14967. razpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) verrenken: r. si nogo, roko, M.; — 2) r. se, aus den Fugen gehen, Dol.; — 3) r. se, Blüten entfalten, M.