ko (14.801-14.900)

14801. rabljáti, -ȃm, vb. impf. herumschlagen: okoli sebe r., Dol.
14802. 2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
14803. rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
14804. rabọ́tovina, f. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), Erj. (Torb.).
14805. rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Erj. (Torb.).
14806. rabozę̑ł, -la, m. der Honigklee (melilotus officinalis), Erj. (Torb.).
14807. raburáč, m. der Nachleser, Kres.
14808. rabúranje, n. = paberkovanje, Mur.
14809. rabúrati, -am, vb. impf. = paberkovati, Nachlese halten, Mur., Kres.
14810. rabȗrəc, -rca, m. = paberkovavec, C.
14811. rabȗrka, f. = paberkovavka, C.
14812. ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.- Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.).
14813. racáti, -ȃm, vb. impf. = kakor raca hoditi, watscheln, V.-Cig., Jan., Šol.; otrok raca, Dol.
14814. račı̑gla, f. neka vinska trta, Goriš.)- Erj. (Torb.).
14815. rȃčjak, m. 1) der Entenkoth, Cig., Jan.; — 2) račják, der Entenstall, Cig., Jan.
14816. račúnanje, n. das Rechnen; r. iz glave, das Kopfrechnen, Cig. (T.); = r. na pamet, Cel. (Ar.); = izustno r., Cig. (T.); r. s pismeni, die Buchstabenrechnung, Cig. (T.).
14817. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
14818. radikāl, m. korenika, das Radical ( chem.), Cig. (T.); — die Radicalgröße ( math.), Cig. (T.).
14819. radikālən, -lna, adj. vnet za korenito postopanje, radical, Cig., Jan., nk.
14820. radosprávən, -vna, adj. kdor rad spravlja: skop in r., Jurč.
14821. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
14822. radováti se, -ȗjem se, vb. impf. 1) r. se, sich freuen, frohlocken, Mur., Cig., Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; r. se čemu, sich einer Sache freuen, Met.; r. se komu, sich über jemanden freuen, kajk.- Valj. (Rad); r. se nad kom (čim), Cig., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — sich unterhalten, Cig., Jan., Jarn. (Rok.); — 2) schmeicheln, liebkosen, Dict., Cig.; r. se komu, okoli koga: pes se raduje gospodarju, okoli gospodarja, Cig.
14823. radovȃvəc, -vca, m. 1) der Frohlocker, Mur.; — 2) der Liebkoser, der Schmeichler, Cig.
14824. rȃgla, f. = prekla, dobro debela in dolga palica, Notr.)- Erj. (Torb.); — prim. bav. rahen, eine Art Stange, Levst. (Rok.).
14825. ráhtati, -am, vb. impf. laut gackern: kokoš rahta, Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
14826. 2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
14827. 1. rȃjati, -am, vb. impf. ad roditi; gebären, Erj. (Torb.); hervorbringen, Jan., C.; — r. se, im Entstehen begriffen sein: raja se ustavni red, SlN.
14828. 2. rájati, -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., ko>Ljubljanska ok.ko>
14829. rȃjmar, -rja, m. = rajmeželj, Tolm.)- Štrek. (Let.).
14830. rájmežəlj, -žlja, m. = rameželj, der Ladestock, Polj.; = klinec, s katerim otroci prerivajo kroglice skozi bezgove puške, Polj.; — prim. nem. Räumer, Räumeisen.
14831. rȃjnik, m. der verstorbene —: rajnik brat, der verstorbene Bruder, Erj. (Torb.), Štrek.; gospod Primož Truber rajnik, Predgovor k Trub. (Post.); (sklanja se dalje v narodnem govoru kakor adj.: rajn(i)kega, rajn(i)cega itd., in tudi adj. rajnki, -a, se rabi).
14832. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
14833. ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.- M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
14834. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
14835. rȃkla, f. = dobro debela in dolga palica, Z., Erj. (Torb.); der Pfahl, der Rebenpfahl, Jan., Štrek., Nov., DZ.; — dež gre kakor rakle, es regnet in Strömen, Erj. (Torb.); — ein starker, ästiger Rebenpfahl, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. rak'l = ostrv 1).
14836. rȃklovəc, -vca, m. = fižol, ki se ovija okolo rakel, die Stangenbohne, Tolm.- Erj. (Torb.).
14837. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
14838. ráliti, -im, vb. impf. 1) = orati, Z.; — 2) s koncem, s svilo delati po obleki barvne črte: šivilja rali, BlKr.; durchsteppen, Dol.- Cig., BlKr.- M.
14839. rálọ, n. 1) der Halbpflug, ein kleiner Pflug ohne Räder, Mur., Kor.- Cig., die "Arl", Jarn., Mik.; — 2) das Pflugscharbein ( anat.), Cig. (T.), Erj. (Som.).
14840. rambolína, f. = ranfolina, Erj. (Torb.).
14841. ráme, -ena, n. 1) die Schulter, Jan., GBrda- Erj. (Torb.); — 2) der Arm, Jan., Cig. (T.); — der Arm eines Hebels, Cig. (T.); — der Ast der Parabel, Cig. (T.).
14842. rámən, -mna, adj. Achsel-: rȃmna žila, kost, Cig.
14843. ramičnják, m. der Hemdachselfleck, C.
14844. rānca, f. nekak čolnič, C.; — prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
14845. ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Erj. (Torb.).
14846. ránjevəc, -vca, m. das Kreuzkraut (senecio nemorensis), Erj. (Torb.).
14847. rántaha, f. = velika ruha, die Plache; r. se razgrinja po tleh; z njo se pokrivajo kolibe ob semnjih; — iz nem. Randtuch, Mik. (Et.).
14848. rȃntež, m. = jako dolg človek (eine Hopfenstange), Cig.
14849. rapuljáti, -ȃm, vb. impf. = paberkovati, C., Z.; — prim. repkati.
14850. rárog, m. der Heuschreckenkrebs (palinurus vulgaris), Erj. (Torb.), Trst. (Let.); — hs.
14851. rárožica, f. = rarog, Erj. (Torb.).
14852. rȃs, m. härener Zeug, Cig.; — grobes Haustuch aus Schafwolle, vzhŠt.; žensko volneno krilo domačega dela, Erj. (Torb.), Zilj.- SlN.; — = raš: ras je iz lanenih in volnenih niti stkano domače blago, DSv.; — prim. aras, raš.
14853. rȃska, f. = žensko volneno krilo domačega dela, Erj. (Torb.); — prim. ras.
14854. rastíka, f. das Gewächs, die Pflanze, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Zweig, Danj.- M.; — jezik (die Sprache) se je razcepil na dve rastiki, Navr. (Kop. sp.).
14855. rástiti, -im, vb. impf. betreten, befruchten (o kuretini in ptičih sploh), Cig., Jan., Štrek., Erj. (Torb.); petelin kuro rasti, Rož.- Mik.; jajca niso raščena, Erj. (Torb.); — r. se, sich begatten, balzen (o ptičih), Cig., Jan., Erj., Kor.- Z.
14856. rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.
14857. rȃšč, -ı̑, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
14858. ráščav, adj. üppig wachsend, Jan.; raščav otrok, Kor.- Cig.; raščavo drevo, Glas.; r. kakor hmelj, Jan. (Slovn.).
14859. rašę̑ljika, f. die Machaleb-Kirsche (prunus mahaleb), Erj. (Torb.), Štrek.
14860. rȃt, adv. genug: rat imam, ("od starejšega nem. "rat" [zdaj = Vorrath], die Fülle, der Reichthum"), Erj. (Torb.).
14861. rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
14862. ráva, f. die Quecke (triticum repens), Erj. (Torb.); — prim. 2. raba.
14863. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
14864. rávna, f. = ravan: po gorah in ravnah, Dalm.- Valj. (Rad); — ravnà: Še lepši ravna, Kjer je pobič doma, Npes. ( Kor.)- Kres.
14865. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
14866. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
14867. ravnodı̑łəc, -łca, m. človek s širokim in ploščatim podplatom, der Plattfuß, Cig., Lašče- Erj. (Torb.).
14868. ravnoprávən, -vna, adj. = enakopraven, gleichberechtigt, C., nk.
14869. ravnoprávnost, f. = enakopravnost, die Gleichberechtigung, nk.
14870. rávnost, f. die Ebenheit; — die Geradheit; na r., in gerader Richtung, geradeaus; na r. črez polje iti; na r. iz krčme domov iti; na r. komu kaj povedati, jemandem etwas gerade heraus sagen; tudi: na ravnọ̑st.
14871. ravnotę̑žje, n. = enakotežje, das Gleichgewicht, Cig., Jan., C., nk.
14872. rȃvšje, n. coll. = ravš, Bes., Nkol.
14873. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
14874. ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
14875. razapnína, f. der Regenschirm, Erj. (Torb.).
14876. razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.- Jarn. (Rok.).
14877. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
14878. razbíti, -bı̑jem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. ( SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; ( fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.
14879. razblíniti, -im, vb. pf. durch Walzen, Schlagen u. dgl. breiter machen, platt schlagen, M., Z., Lašče- Erj. (Torb.); — etwas breit treten ( fig.), allzuausführlich behandeln, Cig. (T.), nk.; r. kako stvar, kakor testo pod valčkom, Levst. (Zb. sp.).
14880. 2. rázbor, m. 1) = razor, die Furche zwischen zwei Ackerbeeten, Z., Jurč., Dol.; — 2) die Haarabtheilung auf dem Kopfe, M., Z.
14881. razbosíti, -ím, vb. pf. r. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, r. se, das Hufeisen verlieren, Z.
14882. razbráti, -bérem, vb. pf. auseinanderklauben, Mur.; sortieren, Cig.; — zergliedern, unterscheiden, Cig., Jan., Cig. (T.); pod mikroskopom r. tvarine, Erj. (Min.); — ersehen, BlKr.; begreifen, Jan.; tega si ne morem r., das kann ich mir nicht erklären, Z., Dol.
14883. razbrẹmenílọ, n. die Entlastung: zemljiško r., die Grundentlastung, Levst. (Nauk).
14884. razbȓskati, -am, vb. pf. auseinanderscharren, zerscharren; kokoši so grede razbrskale.
14885. razbrzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen, Cig., Jan.; — entzügeln ( fig.), Cig.; vino jim razbrzda jezike, DSv.; razbrzdan, zügellos, ausgelassen, Cig., Jan., M., Lašče- Erj. (Torb.).
14886. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
14887. razčepę́riti se, -ę̑rim se, vb. pf. niederhockend die Flügel ausbreiten, C.; niederhockend die Beine ausspreizen o. sich breit setzen, BlKr.- M.; — = široko stopiti, na široko postaviti se, Z., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; razčeperjen telovadec, Telov.
14888. razčetŕtiti, -tȓtim, vb. pf. viertheilen, in Stücke hauen, Notr.)- Erj. (Torb.); — r. se: "otroče, glej, da se ne razčetrtiš!" govori mati nemirnemu otroku, ki vedno lazi na višave, Erj. (Torb.).
14889. razčúvati se, -am se, vb. pf. = razčuti se: probudi me strel, in tako sem se razčuval, da nisem potlej mogel spati, Erj. (Torb.).
14890. razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.- C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.- Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.- Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
14891. razdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. zerarbeiten, Cig.; r. koga kakor jastreb s svojimi kremplji, Jap. (Prid.); — testo r. = razbliniti, Polj.; — razdelan, müde, C.
14892. razdı̑rati, -am, vb. impf. ad razdreti; zerstören, niederreißen; streho r.; zerlegen: voz r., Št.- C.; — umstoßen, rückgängig machen; ženitev r., Z.; — besprechen, erwägen; kako modro ukrepati in r., Jurč.; imenitna opravila r., Kod. (Mar.); neumevne reči r., Zora; prazne besede r., unnütze Worte verlieren, Jan., Levst. (Zb. sp.), Erj. (Izb. sp.).
14893. razdírjati se, -am se, vb. pf. ins Rennen kommen, Cig.
14894. razdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, den Schlaf vertreiben: r. koga, se, Z., Fr.- C.
14895. razdrásati, -am, vb. pf. auflockern, Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som., Min.); — predprt r., das Vortuch entschürzen, Lašče- Erj. (Torb.), Z.; — auflösen: otroci vso obleko razdrasajo ("razdrajsajo"), BlKr.; — ungebürlich entblößen: razdrasana nedra, C.; — r. se, sich losschürzen, die Kleider losbinden, Z.; razdrasan (= razgaljen), nachlässig gekleidet, C.; — "razdrasana ščet", tako imenujejo žensko, ki je neskrbno oblečena, da je vse razvezano in rahlo na njej, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. rah, Erj. (Torb.).
14896. razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; ( prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).
14897. razdŕgati, -dȓgam, vb. pf. zerwetzen: obleko r., C.
14898. razdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. entzweien, trennen, scheiden, auflösen, Dict., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; r. se s kom, mit jemandem brechen, Cig.
14899. ràzfrančiškȃn, m. der Exfranciscaner, Navr. (Kop. sp.).
14900. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.