ko (14.601-14.700)

14601. pritǫ́sək, -ska, m. = rončelica, ki na koncu ni ukrivljena, Erj. (Torb.).
14602. pritǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) p. koga, gegen jemanden Klage erheben, Svet. (Rok.); verklagen: (v šoli) koga p., Goriš.; — 2) p. se, sich beklagen, sich beschweren; p. se o čem, zastran česa; p. se zoper kak odlok, recurrieren; p. se na kazen, na prepoved k deželni oblasti, gegen das Straferkenntnis, gegen das Verbot an die Landesstelle recurrieren, Levst. (Pril., Nauk); p. se k vrhovnemu sodišču, DZ.
14603. pritŕditi, -im, vb. pf. 1) an etwas befestigen; z vrteli p. kaj, etwas anschrauben, Cig.; — p. kaj, ein wenig fester schlagen: p. čep z betičem; — 2) p. komu, jemandem beipflichten, rechtgeben; p. čemu, etwas ratificieren, Cig., Jan., DZ.
14604. pritrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. bebend herankommen.
14605. pritrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) hinzustreuen; — 2) p. kaj, schüttelnd, unsanft tragend etwas bringen; — 3) p. se, zitternd herankommen.
14606. pritŕgati, -tȓgam, vb. pf. abbrechen, abkargen; p. komu (si) kaj; od ust si p.
14607. pritrkávati, -am, vb. impf. anschlagen ( z. B. an die Thurmglocken beim Glockenspiel); — mit dem Stampfen begleiten: svatje so rajali ter pritrkavali ob tla, LjZv.; — p. na kaj, auf etwas pochen: rad je pritrkaval na troje zakladov, LjZv.; — p. komu, jemandem fortwährend beistimmen, Erj. (Izb. sp.).
14608. pritrobę́ntati, -am, vb. pf. die Trompete blasend herankommen.
14609. pritrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) ein Blasinstrument ( z. B. ein Horn) blasend herankommen; — 2) erblasen, Cig.; — herbeiblasen: p. mladoletje (o trobenticah), Trst. (Let.).
14610. 1. pritúliti, -im, vb. pf. heulend herankommen.
14611. 2. pritúliti, -tȗlim, vb. pf. beugen, C.; — p. se, sich ducken, sich anschmiegen, C., Erj. (Torb.).
14612. priučíti, -ím, vb. pf. angewöhnen, abrichten, Cig., Jan., M.; p. koga k čemu, na kaj, ogr.- C.; priučen k čemu, C.; rada bi te čemu priučila, Erj. (Izb. sp.); — p. se = naučiti se, navaditi se, Vrt.; p. se čemu od koga, jemandem etwas ablernen, Jan.; poslati sina iz dežele, da se čemu priuči, Jurč.; p. se nemščini, LjZv.
14613. priúkati, -am, vb. pf. 1) jauchzend herankommen; — 2) erjubeln, Cig.
14614. privábiti, -im, vb. pf. herbeilocken; p. ptice v nastave; p. koga kam, jemanden irgendwohin locken.
14615. privádən, -dna, adj. anschmiegsam, kirre, zahm, Jan., C.; prívaden, ko>Savinska dol.ko>
14616. priváditi, -vȃdim, vb. pf. angewöhnen; p. otroka, da se zahvaljuje; p. konja na strel; p. koga k čemu; — zahm, kirre machen, Cig., Jan.; — p. se, sich angewöhnen; p. se čemu; službi se p.; tudi: p. se česa: p. se kraja, podnebja, dela; p. se na poletje, sich einsommern, Cig.; — p. se, heimisch werden: tukaj se ne morem p.
14617. 2. privȃjati, -am, vb. impf. ad privesti; zuführen, C.; njemu so iz vseh dežel konje privajali, Dalm.
14618. privalíti, -ím, vb. pf. wälzend herbeischaffen, heranwälzen; — p. se, sich wälzend herankommen; dim se je privalil; oblaki so se privalili.
14619. priváljati, -am, vb. pf. wälzend herbeischaffen, heranwälzen; sod p. do voza; — p. se, sich wälzend herankommen.
14620. privampáti, -ȃm, vb. pf. mit einem großen Bauch daherkommen, Cig.
14621. privẹ́gniti, -vẹ̑gnem, vb. pf. aufbiegen: dobro privegnjena podkova, Levst. (Podk.).
14622. privẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. wehend kommen, M.
14623. privę́kati, -am, vb. pf. 1) quiekend, weinend, schreiend herankommen, Cig., Jan.; — 2) durch Schreien, Quieken, Weinen gewinnen, erkreischen, Cig.; kar coprnica priveka, to nima teka, Jurč.
14624. priverúh, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. prisežnik 2), prebiralnik.
14625. privesláti, -ȃm, vb. pf. 1) angerudert kommen; na kamen p., an einen Stein anrudern, Cig.; — 2) errudern, Cig.
14626. privésti, -védem, vb. pf. = pripeljati, führend heranbringen, herbeiführen, Cig., Jan., nk.; — p. koga k čemu, jemanden zu etwas bringen, nk.
14627. privę́zati, -žem, vb. pf. anbinden; konja na kratko p., das Pferd kurz anbinden; konja za uzdo p. k drevesu; mreže na drevo p.; p. kravi zvonček; p. si predpasnik.
14628. privę̑znica, f. kol, na katerega se čoln privezuje, Zv.
14629. privẹ́zniti, -nem, vb. pf. stürzend dazustellen: p. skledo, C.; — p. komu zaušnico, jemanden ohrfeigen, Cig.
14630. priviháriti, -ȃrim, vb. pf. stürmend herankommen, Cig.
14631. privíhati, * -am, vb. pf. (ein wenig) aufstülpen, aufbiegen, aufschürzen; p. si hlače, rokave; privihane škornjice, aufgestülpte Stiefel, Cig.; Klobučič, na pol privihan, Npes.-K.; privihan nos, eine Stülpnase.
14632. privihráti, -ȃm, vb. pf. stürmend herankommen.
14633. privíjati, -am, vb. impf. ad priviti; 1) hinzuwinden; hinzuwickeln; — 2) die Schraube anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — p. koga, jemanden in die Enge treiben, drängen; tako ga je privijal, da je skoraj vanj zlezel, Glas.
14634. privı̑ntati, -am, vb. pf. 1) dazuschrauben, aufschrauben, Cig.; — 2) = priviti, 3), zwingen: p. koga, Kr.
14635. 2. privı̑rati, -am, vb. impf. ad 2. privreti; ein wenig sperren, bremsen: p. kolo, Cig.
14636. privíti, -víjem, vb. pf. 1) hinzuwinden, hinzuwickeln; — daranwickeln, anwickeln; — p. se kaki družbi, sich an eine Gesellschaft anketten, Cig.; — dazuschrauben, anschrauben, V.-Cig.; — 2) heranstürmen, Cig.; — p. se, sich entwindend hervorkommen: stok se je privil iz prsi, Let.; glas se je kakor vzdih od znotraj privil na jezik, Jurč.; — 3) ein wenig drehen, (die Schraube) anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — zwingen: p. koga, da kaj stori, Z.; — p. kake krajcarje, einige Kreuzer mühsam erwerben, Glas.
14637. privlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. schleppend, ziehend heranbringen, herbeischleppen, herbeiziehen, heranzerren; drv iz hoste p.; za ušesa koga p.; iz žepa p. kaj, aus dem Sack etwas hervorziehen; p. se, sich heranschleppen, mühsam herankommen; z veliko težavo se je starček privlekel iz cerkve domov; — p. se, herangezogen kommen: megla se je privlekla; — p. se, vagierend herankommen; od nekod so se privlekli cigani; — p. se, herangeschlichen kommen, Cig.
14638. privòd, -vǫ́da, m. die Vorführung, DZ.; konjski p., die Zuführung der Pferde, Levst. (Nauk); — die Zuleitung, Cig. (T.); p. potrebne vode, Levst. (Močv.).
14639. privojeváti, -ȗjem, vb. pf. = privojskovati, nk.
14640. privóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) = pripeljati, Cig.; vsak večer privozil je ribič svoj čoln k bregu, Npr.- Erj. (Torb.); — gefahren kommen; v tem privozimo do cerkve, Erj. (Izb. sp.); hitro si privozil, Polj.; privozil je že do klanca, Levst. (Zb. sp.); — 2) durch Fahren erwerben, erfahren, Cig.
14641. privpíti, -vpı̑jem, vb. pf. 1) schreiend herankommen; — 2) durch Schreien erlangen: p. si kaj.
14642. privrẹ́ščati, -ím, vb. pf. schreiend herankommen: otroci so privreščali domov, Dol., jvzhŠt.
14643. 1. privrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. siedend, sprudelnd, wallend hervorkommen, hervorströmen; voda je privrela izpod skale; — herbeiströmen (o ljudeh); od vseh strani so ljudje privreli.
14644. 2. privrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. ein wenig sperren, bremsen: p. kolo, Cig., Z.
14645. privrískati, -am, vb. pf. mit Freudengeschrei herankommen.
14646. privȓkati, -am, vb. pf. girrend kommen, M.
14647. privrstíti, -ím, vb. pf. anreihen, beiordnen, Cig., Šol., C.; privrščeni udje (v komisiji), beigeordnete Mitglieder, DZ.
14648. privȓšən, -šna, adj. = kar je pri vrhu: privršni podkop, die Flattermine, Cig.; privršna šota, der Rasentorf, Cig.
14649. privršẹ́ti, -im, vb. pf. brausend, sausend herankommen; vihar privrši memo in več ni hudobneža, Ravn.- Valj. (Rad); povodenj privrši, Ravn.- Valj. (Rad).
14650. privzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. 1) ein wenig heben, an einer Seite heben; sod, kamen p., das Fass, den Stein lüften, Cig.; klobuk p., den Hut lüften, Z.; — privzdignjen rob, aufstehende Kante, Cig. (T.); — 2) p. komu, jemandem eine Last aufhelfen, Cig.
14651. privzdížən, -žna, adj. privzdı̑žni kot, der Elevationswinkel, Cig. (T.).
14652. privzę́ti, -vzámem, vb. pf. dazu-, hinzunehmen; p. koga na pomoč, Cig., DZ., Levst. (Nauk); p. vojakov, Truppen an sich ziehen, Cig.; — einbeziehen, Cig., Jan.; v molitev p., ins Gebet einschließen, Cig.; — einverleiben, Jan.; — nachholen, Jan.
14653. prizadẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. 1) dazusetzen: p. k besedi, h klafanju, C.; — 2) anthun, verursachen; silo p. komu, jemandem Gewalt anthun, Jan., DZ.; p. komu kaj hudega, jemandem etwas zuleid thun, Cig.; ne žalice ti nisem prizadel, ich habe dir nicht das Mindeste zuleid gethan, V.-Cig.; nikoli mi niso ničesar prizadele, Jurč.; to mi ne prizadene nobenega truda, Cig.; Bog ne prizadeni! Gott behüte! Z.; p. si mnogo truda in troškov, viel Mühe und Unkosten verwenden, Cig.; — 3) p. si, sich die Mühe nehmen, sich bemühen; vse si p., keine Mühe sparen; nič si ne prizadenejo, Škrb.- Valj. (Rad); Ruben si vse prizadene, da bi jim ga iz rok vzel, Ravn.- Valj. (Rad); — 4) prizadet biti v kaki stvari, in Mitleidenschaft stehen, Cig. (T.), nk.
14654. prizadẹ́vati, -am, vb. impf. ad prizadeti; 1) zufügen, verursachen; žalost, troškov p. komu; — 2) p. si, sich Mühe geben, sich bemühen, trachten; p. si za kako reč, sich eine Sache angelegen sein lassen, sich ihrer befleißigen, für sie wirken; p. si za katerega srečo, Cig.
14655. prizanȃšati, -am, vb. impf. ad prizanesti; schonen: p. komu; nachsehen: p. komu kaj.
14656. prizanésti, -nésem, vb. pf. nachsehen, verschonen; p. komu kazen; sovražniki nikomur niso prizanesli; prizanesi nam, o Gospod!
14657. prizdvígati, -dvı̑gam, vb. impf. p. komu kaj, jemandes Versehen aus übler Absicht bemerken und als wichtig vorstellen, ihm etwas aufmuthen, V.-Cig.
14658. prizelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grünend kommen: Pomlad bo gorka spet prizelenela, Zv.
14659. prizẹ́vati, -am, vb. pf. mit offenem Munde o. gähnend kommen.
14660. prizíbati, -bam, -bljem, vb. pf. wiegend, schüttelnd heranbringen: voz nas je prizibal, Zora; — p. se, schwankend, wackelnd herankommen.
14661. prizijáti, -ȃm, vb. pf. 1) gaffend kommen, M.; — 2) schreiend kommen ( zaničlj.), jvzhŠt.
14662. priznániti, -znȃnim, vb. pf. p. komu kaj, jemanden von einer Sache verständigen, DZ.; p. knjigo, ein Buch anzeigen, Cig. (T.).
14663. 2. prizoríti, -ím, vb. pf. mit der Morgenröthe herankommen, Z.; — = p. se: danica se je prizorila, ogr.- C.
14664. prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).
14665. prizváti, -zóvem, vb. pf. herbeirufen, Mur.; piščance p., durch Lockrufe bewirken, dass die Hühner herbeikommen, jvzhŠt.; — p. koga, jemanden zuziehen, Cig. (T.).
14666. prizvončkáti, -ȃm, vb. pf. schellend kommen, Cig.
14667. prižalováti, -ȗjem, vb. pf. trauernd, klagend kommen, Ravn.
14668. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), ko>Javor pri Litijiko>.
14669. priželẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vergönnen, M.; n. pr. tega še svojemu največjemu neprijatelju ne priželim, časi mu priželi tudi kozarec vina, Erj. (Torb.); — 2) durch Wünschen herbeirufen, erwünschen, Cig.
14670. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
14671. prižvę́čiti, -im, vb. pf. kauend kommen, Cig.
14672. prižvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. klingelnd, schellend kommen, Levst. (Zb. sp.).
14673. prižvížgati, -am, vb. pf. 1) pfeifend herankommen; — 2) p. si kaj, sich etwas erpfeifen, Cig.
14674. prižvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. zwitschernd kommen.
14675. pȓkəc, -kca, m. neka kožna bolezen: menda = peračec, Erj. (Torb.).
14676. prnjȃnje, n. das Zanken, ogr.- C., Raič ( Nkol.).
14677. pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
14678. prǫ̑bka, f. der Korkstöpsel, Cig., Jan.; — rus.
14679. prǫ̑bkast, adj. korkartig, Cig.
14680. prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.- Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.
14681. prǫ́cẹp, m. rakla, s katero se zažiga kopa, die Quandelstange, Erj. (Torb.).
14682. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
14683. prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).
14684. prǫ́ga, f. 1) ein länglicher Fleck, C., Rib.- Mik.; der Streifen ( z. B. an einem Thiere), C.; die Borte am Kleid, C.; proge, die Streifung der Krystalle, Cig. (T.); — die Strieme, Meg., Dict., Mur., Dalm.- M.; krvava proga, die Blutstrieme, Cig.; proge komu izprati, Dalm.; proga je stekla (vztekla), eine Strieme entstand, Z.; — die Schramme, Cig., Jan.; — die Linie: železnična, telegrafna p., die Bahnlinie, die Telegraphenlinie, Cig. (T.), C., nk.; — die Strecke, nk.; — 2) eine gestreifte Kuh, Cig.
14685. prǫ̑gar, -rja, m. neko jabolko, Erj. (Torb.).
14686. prǫ́gla, f. die Schlinge ( z. B. zum Vogelfang), der Fallstrick, Guts., Cig., Notr.; das Springhäusel, Štrek., Notr.- Levst. (Rok.); — die Mäusefalle, Cig., Vrt., Notr.; — v proglo vzeti koga = v strah vzeti, jemanden hernehmen, coramisieren, C.
14687. proizhȃjati, -am, vb. impf. hervorgehen, nk.; vse to proizhaja iz imenovalnikove snovi, Levst. (Nauk).
14688. proizvȃjati, -am, vb. impf. ad proizvesti; 1) ableiten: besede p., Levst. ( LjZv.); p. pravice iz dogodkov, DZ.; — 2) producieren, Zv., Erj. (Som.); — 3) ausführen, executieren, nk.
14689. proja, f. nekipnjen kruh v žrjavici pečen, ko>Savinska dol.ko>
14690. promōcija, f. povišanje v akademiško čast, die Promotion.
14691. promovīrati, -am, vb. impf. ( pf.) poviš(ev)ati v akademiško čast, promovieren, Jan., nk.
14692. proniceváti, -ȗjem, vb. impf. = pronicati: tekočine od zunaj pronicujejo (dringen ein), Erj. (Som.); — diffundieren, Sen. (Fiz.).
14693. propagānda, f. zavod za razširjanje kake ideje, die Propaganda, propagando delati, razširjati (kako idejo).
14694. propásti, -pádem, vb. pf. 1) durchfallen, Jan., nk.; propadel, durchgefallen, nk.; — 2) in Verfall kommen, Jan., nk.; propadel, verkommen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
14695. proračȗn, m. der Voranschlag, der Überschlag, das Budget, Cig. (T.), C., nk.; trošni p., der Kostenvoranschlag, Levst. (Pril.).
14696. prosę̑nčljiv, adj. = ikrast, finnig, Erj. (Torb.), Tolm.)- Štrek. (Let.).
14697. prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
14698. prosẹ̑vke, f. pl. otrobi od pirjevice in ječmena, Erj. (Torb.).
14699. prosẹ̑vki, m. pl. = presevki, prim. presevek 2).
14700. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.