ko (13.501-13.600)

13501. poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
13502. pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.
13503. 2. pozórən, -rna, adj. sonnseitig, = prisojen; pozǫ̑rna stran hriba, Tolm.)- Erj. (Torb.).
13504. pozorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) allmählich reif werden: pozorel si kakor jaz, Jurč.; — 2) noch ein wenig reifen, nachreifen, Cig.
13505. pozvȃnjčkati, -am, vb. impf. dem. pozvanjati; drozeg tudi pozvanjčka kakor slavec, SlN.
13506. pozváti, -zóvem, vb. pf. 1) rufen, herbeirufen, Mur., Cig., Jan.; p. piščeta, jvzhŠt.; berufen, Mur., Cig., Jan.; od odpravil p., abberufen, Cig.; — laden, einladen, Cig., Jan.; p. na kaj, k čemu, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — vorladen, citieren, Cig., Jan.; pred sebe p. koga, Jan.; okrivljenca p. na sodbo, zatožence p. h kazenski razpravi, Levst. (Nauk); — auffordern, Cig., Jan.; p. koga na boj, nk.; žandarma jih pozoveta, naj se podajo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) (po hs.) p. se, sich berufen, Cig. (T.).
13507. požȃr, m. 1) der Brand, die Feuersbrunst; velik p.; gozdni p., der Waldbrand, Cig., Jan.; — 2) der Ort, wo Reisig u. dgl. verbrannt worden und etwas angebaut worden ist, Z., Kor.- SlN.
13508. póžeg, -žę́ga, m. 1) der Ort, den man mit Feuer ausgereutet hat, C.; — 2) der Brand (am Korn), C.
13509. požȇlək, -lka, m. die Begierde, das Begehren, Mur., Cig.; (požełək?).
13510. poželẹ́ti, -ím, vb. pf. p. česa, ein Verlangen nach etwas empfinden; poželel je vina; poželel je še enkrat videti očeta; — p. komu kaj, jemandem etwas anwünschen, Cig.
13511. pǫ́žena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
13512. požgáti, -žgèm, vb. pf. nacheinander verbrennen; posekano grmovje p.; obleko umrlih bolnikov p.; — verfeuern, verbrennen: veliko drv p.; — = pokaditi, verrauchen: veliko tobaka p., jvzhŠt.; — niederbrennen, einäschern; mesto, vasi p.; — absengen, versengen ( v. Reif): ajdo je slana požgala, Glas.
13513. požirák, m. 1) der Anfang der Speiseröhre, der Schlund, Guts., Mur., Cig., Jan.; kost mu je v požiraku obtičala, jvzhŠt.; — 2) der Wasserschlund, vzhŠt.
13514. požirȃłnik, m. 1) die Speiseröhre, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.); — 2) ein Ort, wo das Wasser in die Erde fließt, der Wasserschlund, Cig., ko>Savinska dol.ko>
13515. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
13516. poživíti, -vím, vb. pf. beleben, erquicken, laben; p. koga z jedjo, Cig.; ta kapljica poživi človeka! jvzhŠt.; dež poživi suho prst, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se s čim, sich mit einer Sache erquicken; p. se s sadjem, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se, frisch werden, Cig.
13517. požlę̑pica, f. 1) Wasser mit Koth und Schnee vermischt, die Patsche, Cig., Jan., C.; danes je grda p., Dol.; — 2) = požledica, poledica, das Glatteis, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
13518. póžmek, -meka, m. die Zaunlilie (antherium liliago), Erj. (Torb.).
13519. požrẹ́kniti, -žrẹ̑knem, vb. pf. = požreti, Ščav.- C., Vest.
13520. požrẹ́šən, -šna, adj. essgierig, gefräßig; p. kakor volk, Z.; — schlemmerisch, schwelgerisch, Mur., Cig., Jan.; — habgierig.
13521. požrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. durch die Kehle in den Magen bringen, verschlucken; koščico, iglo p.; kar je ozinil, ni mogel p. = er vermochte nicht das Unternommene auszuführen, Mur.; — auffressen: vse p., da nič ne ostane; — verschwelgen, verprassen, Cig.; — verschlingen ( fig.): vojska je mnogo ljudi požrla; pravde so mu ves denar požrle; — verbeißen: jezo p., Cig.; verschmerzen, verwinden; tega ne morem p., Cig.; marsikatero grenko sem moral požreti, manch bitteres Wort musste ich einstecken; vse krivice p., Jap. (Prid.); — besedo p. = prelomiti; še nikdar ni dane besede požrl, DSv.
13522. požŕtnost, f. = požrešnost: svete dni pokore s požrtnostjo onečaščevati, Cv.
13523. požúgati, -žȗgam, vb. pf. 1) drohen, Cig.; p. komu, einen bedrohen, Cig.; — 2) = užugati, bezwingen, überwinden, Cig., C., M.; übermannen, überwältigen: spanje ga je požugalo, Gor.; smeh ga je požugal, er musste lachen, Glas.
13524. požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
13525. prȃh, prȃha, prahȗ, m. der Staub; p. ometati po sobi; prah je po cestah; na kolenih prah pometati pred kom, vor jemandem im Staube knieen, ZgD.; cvetni p., der Blütenstaub; zlati p., der Goldstaub; solnčni p., der Sonnenstaub: zdrobil te bom kakor solnčni prah; živi p., der Käsemilbenstaub, Cig., Z.; — das Pulver; p. za kašelj; zobni p., das Zahnpulver, Jan.; peneči p., das Brausepulver, Cig.; — das Schießpulver; = strelni p.; podkopni p., das Sprengpulver, DZ.
13526. prȃhnica, f. der Bovist (lycoperdon bovista), Erj. (Torb.).
13527. prájtəlj, -tlja, m. der Palmbusch, Guts., Jan., Kor.- M.; — prim. it. fardello, švab. fardel, avstr.-nem. fartel, C.
13528. prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
13529. prálica, f. 1) das Jäteisen, die Jäthacke, Mur., Cig., Jan., Dol., Gor., Št.; — 2) in der Sägemühle der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, V.-Cig., zapŠt.; velika in mala p. segata železnemu kolesu v zobe, Notr.
13530. prȃłnica, f. 1) das Waschhaus, Kol.; — 2) = pralec, der Waschbleuel, Štrek., BlKr.
13531. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., Mik.; v tri pramene ima kite spletene, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
13532. prápor, m. die Fahne, Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
13533. práprotica, f. das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Erj. (Torb.); — navadna p., das Haarmützenmoos (polytrichum commune), Tuš. (R.).
13534. prasčína, f. kadar koljejo, je zvečer pojedina, ki ji pravijo prasčina (praščina), BlKr.
13535. prasè, -ę́ta, n. ein junges Schwein, das Ferkel; — übhpt. das Schwein: krdelo praset, Jurč.; — kot psovka: ti prase, ti! — sesno p., das Spanferkel, Cig., Jan.; — morsko p., der Tapir, Jan.
13536. prásəc, -sca, m. das männliche Schwein; — tudi kot psovka: das Schwein; — prasci, junge Schweine ( sing. prase); — divji p., das männl. Wildschwein, Cig.
13537. prası̑čkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; ( prim. Vest. I. 125.).
13538. 3. prȃska, f. = drevesna veja, Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.
13539. 1. prȃskati, -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
13540. prasketȃnje, n. das Prasseln, das Knistern; norčav smeh je kakor prasketanje trnja pod lonci, Dalm.
13541. prásniti, prȃsnem, vb. pf. 1) ritzen, krallen, kratzen; — p. se, sich reißen ( z. B. an einem Nagel); — 2) stürzen: prasne črez mejo in plot, Jurč.; p. na koga, auf jemanden losstürzen, Z.; — p. jo = zbežati: zdaj-le jo pa prasni in beži na vse moči! Jurč.
13542. práščati, -ím, vb. impf. prasseln, knistern, krachen, Mur.; grom, drevje prašči, (praši) Danj. (Posv. p.); stol prašči, der Stuhl kracht, Mur.; kosti nam prašče, kajk.- Valj. (Rad); — otrok prašči = otrok se dere, kriči, Erj. (Torb.).
13543. praščíka, f. spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Erj. (Torb.).
13544. práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.
13545. prȃščje, n. coll. odsekane veje, Notr. ( Nov.)- C.; das Faschinenwerk, Jan.; Reisig, Erj. (Torb.); — prim. 3. praska.
13546. 1. prašíti, -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
13547. 2. prášiti, -im, vb. impf. 1) brachen; — 2) = drugi pot kopati vinograd, BlKr.; — prim. 2. praha.
13548. prȃška, f. der Kohlenstaub bei den Kohlenbrennern, die Lösche, Cig.; praško ogrebati, die Lösche abstechen, Cig.; — prim. bračka, braška, iz it. bracia, glühende Kohlen.
13549. 2. prȃšnica, f. 1) die Brache, C.; — der Brachacker, Z.; — 2) das Brachkorn, Cig.
13550. prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.- Mik., BlKr.- Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.- Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
13551. práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen ( min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.- Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.
13552. práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? Lašče- Erj. (Torb.).
13553. prátika, f. der Bauernkalender; v pratiko pogledati.
13554. pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich ( iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.
13555. (prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont ( astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch ( hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch ( math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel ( geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! ( iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
13556. prȃvca, f. die Erzählung, die Sage, das Märchen, Goriš.- Štrek. (Let.); kakor sem to pravco slišal, tako jo povem, Kres; — = pregovor: stara pravca je = star pregovor je, Notr.; — pogl. pravica 2).
13557. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
13558. pravdnína, f. die Processkosten, Cig.
13559. 1. prȃvəc, -vca, m. 1) der Bachkrebs ( opp. koščak), V.-Cig.; — 2) die Richtschnur, C.; na pravec, in gerader Linie, Cig. (T.); — die Richtung, C., DZ.; ( hs.).
13560. pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
13561. práviti, prȃvim, vb. impf. ( ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
13562. pravnozgodovı̑nski, adj. rechtshistorisch, Navr. (Kop. sp.).
13563. pravosǫ̑dje, n. die Rechtspflege, die Justiz, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; kazensko p., die Strafrechtspflege, DZ.; — po rus.
13564. pravótnost, f. die Richtigkeit, die Echtheit, die Authenticität, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.).
13565. pravoznȃnski, adj. rechtswissenschaftlich, juridisch, Cig., Jan., DZ., nk.; pravoznanskih ukov stolica, LjZv.
13566. prȃvšən, -šna, adj. richtig, normal, Mur., Cig., Nov.; gehörig: pravšna oblika, v pravšnem redu, DZ.; v pravšni daljavi, in angemessener Entfernung, Levst. (Cest.); pravšno preudarivši vse okolnosti, mit billiger Erwägung aller Verhältnisse, DZ.
13567. prȃz, m. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C., Mik., Erj. (Torb.).
13568. praznję̑n, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: danes si praznjen = oblečen si kakor o praznicih, praznjeno platno = tenko p., Erj. (Torb.); — prim. praznen.
13569. praznoglàv, -gláva, adj. kopfleer, Cig., Jan., nk.
13570. praznoglȃvəc, -vca, m. der Hohlkopf, Jan. (H.).
13571. prážnjen, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: trije prážnjeni petki za sv. Jurijem, Npr. ( Erj. (Torb.); (pražnena srajca, Zv.).
13572. pȓcati se, -am se, vb. impf. brunften (o kozah), BlKr.
13573. pȓč, m. neskopljen kozel, der Ziegenbock, Erj. (Torb.), LjZv.
13574. 1. pŕča, f. = golša, der Kropf, Erj. (Torb.).
13575. prčánəc, -nca, m. = 1. prča, Erj. (Torb.).
13576. pȓčkati, -am, vb. impf. = paberkovati po trtah, GBrda- Erj. (Torb.).
13577. 1. pŕda, f. 1) = rit, Cig., Jan., C., BlKr.; — 2) eine fagottartige Schalmei aus Baumrinde, Gor.- Mik.; = trobentica, ki si jo na vzpomlad napravijo otroci od lubja, Erj. (Torb.).
13578. 2. pŕda, f. = obleka, ki jo za nevesto neso na dan poroke, (iz nem. Bürde?) Tolm.)- Štrek. (Let.).
13579. prdẹ́ti, -ím, vb. impf. farzen; prdi kakor konj.
13580. pȓdih, m. = živalski mehur, die Thierblase, Tolm.)- Štrek. (Let.).
13581. prè, adv. wie man sagt, wie es heißt, angeblich, Cig., Jan., vzhŠt.; ima pre denarje, man sagt, er habe Geld, Cig.; on je pre prišel, er soll gekommen sein, Mik.; (skrčeno iz: prejo = pravijo, C.; prim.: dosti jih je, prejo, poginilo, Hal.- C.).
13582. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
13583. prebávljanje, n. 1) das Ertragen, das Auskommen, Št.; — 2) das Verdauen, Cig., nk.
13584. prebávljati, -am, vb. impf. ad prebaviti; 1) aushalten, ertragen: nadloge p., Hal.- C.; auslangen, auskommen, C.; prebavljam, kakor morem, ich komme aus, so gut ich kann, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Cig., Jan., nk.
13585. prebẹ́žati, -ím, vb. pf. 1) fliehend durcheilen, durchfliehen; polje p., Cig., C.; — 2) fliehend zuvorkommen: p. koga, C.
13586. prebíjati, -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč.
13587. prebiráč, m. 1) kdor kaj prebira, der Klauber, Cig.; — kdor si rad jedi prebira, der Kostverächter, Cig.; prebirač najde otirač, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) = prebiralnik, der Blättermagen, der dritte Rindsmagen, C.
13588. prebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.- Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
13589. prebı̑tək, -tka, m. 1) der Aufenthalt, Kremp.- M., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); v nebu p. (Wohnung) dobim, C.; tukaj nimam prebitka, hier ist nicht mein Verbleiben, Z.; — 2) der Überschuss, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; sferski p. ( math.), sphärischer Excess, Cig. (T.); p. od troškov, Levst. (Nauk); — der Überfluss; imeti česa na p., von einer Sache im Überflusse haben: imaš na izbor in prebitek vsega lepega, Zv.
13590. 1. prebíti, -bǫ̑m, (bǫ̑dem), vb. pf. 1) überstehen, aushalten, ausharren; ž njim ni moči p., es ist mit ihm nicht auszuhalten; prebil je vso grozo, Ravn.- Mik.; dosti hudega p., C.; p. s čim, mit einer Sache auskommen; z malim p., Cig.; lehko p. brez česa, Levst. (Pril.); — preskušnjo p., die Prüfung bestehen, DZ.; — 2) die Zeit zubringen, verleben, Cig., Jan.; cel dan v postu p., C.; p. v šalah in burkah, die Zeit mit Scherzen zubringen, Cig.; — 3) übrig bleiben, Meg., Jan., C., Boh., Vrt.; poberite kosove, ki so prebili, Trub.; on se bo obrnil k ostankom, kateri so še mej vami prebili iz roke asirskega kralja, Dalm.; prebil, übrig, Meg., Jan., C.; — ( praes. prebı̑jem, Št.).
13591. 2. prebíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durchschlagen, durchhauen; led p., ein Loch in das Eis hauen; črepinjo si p., ein Loch in den Kopf bekommen; luknjo v kaj p., ein Loch in etwas schlagen; prebit denar, durchlöchertes Geld; prebita ladja, ein leckes Schiff, Cig.; svinčenka ni prebila, die Kugel drang nicht durch, Cig.; potrpljenje železna vrata prebije = Geduld überwindet alles, Mur.; p. vrste sovražnikov, sich durchschlagen, Cig.; — entzwei schlagen, entzwei hauen; p. kos železa na dvoje; — 2) abstechen (im Kartenspiel); p. s karto, Cig.; — (bei der Berechnung) aufgehen lassen, aufheben, compensieren, Cig.; eno z drugim, eno za drugo p.; dolg za dolg p., Cig. (T.); vzajemno p. troške (gegenseitig aufheben), DZ.; — 3) prebit (evfemizem za: preklet), verdammt, "verflixt": p. hlapčič, ein Zeterjunge, Cig.; prebito malo, verdammt wenig, C., Tolm.)- Štrek. (Let.); prebito obrenkati koga, jemanden gehörig auszanken, Levst. (Zb. sp.).
13592. prebiválišče, n. der Aufenthaltsort, der Wohnort, der Wohnsitz; nebesa, p. svetnikov; tudi: prebivalíšče.
13593. prebiválọ, n. železen drog, s katerim se v kamen jame vrtajo, Erj. (Torb.).
13594. prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
13595. preblȃtən, -tna, adj. zu kothig; preblatno je, ne morem iz hiše.
13596. preblátọ, n. zu großer Koth, Met.- Cig., Jan., C., Mik.; p. je, es ist zu kothig, Lašče- Erj. (Torb.).
13597. preblı̑sk, m. eine heitere Stelle am bewölkten Himmel, Erj. (Torb.); zvedrilo se bo: že se prebliski kažejo, Z.
13598. preblískniti se, -blı̑skne se, vb. pf. prebliskne se, kadar se na oblačnem nebu pokaže kaka jasnina, Erj. (Torb.), BlKr.
13599. prebǫ̑gati, -am, vb. pf. sich ungehorsam zeigen: očeta nikoli ne preboga, er gehorcht dem Vater immer, Lašče- Levst. (M.); Moj sin me nikdar še prebogal ni, Npes.-K.; — prim. (u)bogati.
13600. prebolẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Krankheit überstehen, genesen; kar sem prebolel, sem čisto zdrav, Z.; p. kako bolezen, Cig.; p. rano, die Heilung der Wunde erreichen, C., Zora; — verschmerzen, verwinden, Cig. (T.).