Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (1.301-1.400)

  1. koroščák, m. der Carinthin ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  2. korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
  3. korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
  4. korošı̑čka, f. dem. korošica; kleines Handbeil, Cig., Jan.
  5. korǫ̑vje, n. coll. Eisschollen, C.; — prim. kora.
  6. kōrp, m. der Korb, M., Z.; — iz nem.
  7. kōrpič, m. dem. korp; — na k. se držati, na k. nabirati, eine weinerliche Miene machen, Mur., Guts.- Cig.
  8. korporácija, f. die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.).
  9. korporāl, m. desetnik, der Corporal.
  10. korsár, -rja, m. = gusar, der Pirat, Cig., Jan.; — prim. it. corsare.
  11. korsēt, m. die Schnürbrust; kurzes, knapp anliegendes Frauenoberkleid, das Corset.
  12. korteláč, m. ein gekrümmtes Hackmesser, — prim. it. coltellaccio, Hackmesser.
  13. korumbína, f. = korbin, vinika, Goriš.).
  14. korȗn, m. = krompir, Cig., Jan.; (na istrskih otokih, M.).
  15. korūnd, m. neki dragi kamen, der Korund, Erj. (Min.).
  16. korȗnišče, n. = krompirišče, Jan.
  17. korunoprȃłnik, m. der Erdäpfelwaschbottich, DZ.
  18. korȗnov, adj. = krompirjev, Jan.
  19. korunovàr, -vára, m. das Erdäpfeldampffass, DZ.
  20. korȗnovəc, -vca, m. der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  21. korȗnovica, f. das Erdäpfelkräutig, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  22. korúpcija, f. pokvarjenost, die Corruption, Cig. (T.); tudi: korupcı̑ja.
  23. korúšəlj, -šlja, m. 1) — gruča: k. črešenj, k. kač, Z.; die Menge, die Schar, Jan., C., SlN.; k. ljudi, Ravn.; — 2) die Eichtraube (kleine, traubenförmig an den Wurzeln der Eiche wachsende Schwämme), Cig.
  24. korúza, f. der Mais; das Maisfeld: živina je v koruzi.
  25. korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Tolm.)- Štrek. (Let.).
  26. korúzən, -zna, adj. Mais-; k. kruh, korȗzna slama.
  27. koruzínovka, f. der Maisstrohhalm, C.
  28. korúzišče, n. das Maisfeld nach der Ernte, Mur., Cig., Jan.
  29. korȗznica, f. 1) das Maisstroh; — 2) = koruzna pogača, C.; tudi: pl. koruznice, Ščav.
  30. korȗznik, m. 1) das Maisbrot, Mur.; — 2) = koruznjak, Mur., Cig.
  31. koruznják, m. die Kukuruzharfe, der Maisbehälter, Cig., C., jvzhŠt.
  32. korvēta, f. manjša vojna ladja, die Corvette.
  33. korzár, -rja, m. = korsar, der Pirat, der Caper, Cig.
  34. 1. kǫ̑s, m. das Stück; k. kruha, platna; lep k., ein gehörig großes Stück; vozni k., das Frachtstück, DZ.; vezilni, zvezni k., das Verbindungsstück, DZ.; die Strecke: k. ceste, steze; das Feldstück, Cig.; dva kosa ječmena, en kos pšenice, Polj.; die Parzelle, Jan., Nov.; na kose, parzellenweise, Nov.- C.; tri kose trsja, dva kosa loze, BlKr.
  35. 2. kọ̑s, m. die Schwarzdrossel oder Amsel (turdus merula); vodni k., die Wasseramsel (cinclus aquaticus), Cig., Erj. (Ž.); = povodni k., Dict., Cig.
  36. 1. kọ̑s, adj. indecl. k. biti, imstande sein: brez tega nismo kos biti, das können wir nicht entbehren, Z., jvzhŠt.; k. biti komu ali čemu, jemandem oder einer Sache gewachsen sein; njemu ni nihče kos, mit ihm kommt niemand auf; zvijača je sili kos, Npreg.- Jan. (Slovn.); nisem vsemu kos, ich kann nicht alles thun (bewältigen); (pomni: ona je kosa, mi smo kosi, vzhŠt.]- C.).
  37. 2. kos, adj. schief, Cig. (T.), C., DZ.; — hs., rus.
  38. kósa, f. 1) die Sense; — smrtna k., die Sense des Todes; — 2) das Bäkeleisen der Kürschner, Cig.; — 3) zemeljska k., die Nehrung, Jes.
  39. kosáča, f. eine schlechte Sense, Cig.
  40. kosák, m. der Sensenmann, Jan., C.
  41. kosȃljkinja, f. die Mähderin, (kosalkinja) Mur., Danj.- Mik.
  42. kosȃłnica, f. nož, podoben sekiri, s katerim buče kosajo, kajk.- Valj. (Rad).
  43. kọ̑sanje, n. das Wetteifern, V.-Cig.
  44. kosár, -rja, m. 1) der Sensenschmied, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Sensenmann, C.; — 3) = folč, das Krummesser, Notr.
  45. kosaríca, f. velik nož, s katerim sekajo slanino, buče i. t. d., Erj. (Torb.).
  46. kosárna, f. die Kaserne.
  47. kosárnica, f. die Sensenschmiede, die Sensenfabrik, Cig., C.
  48. 1. kósast, adj. sensenförmig, Cig.
  49. 2. kǫ́sast, adj. gestutzt: k. pes, ki nima celega repa, BlKr.
  50. kosáti, -ȃm, vb. impf. zerstückeln, Z.; k. na kocke, würfeln, V.-Cig.; k. kruh = na kose rezati, C., Jap. (Prid.).
  51. kọ̑sati se, -am se, vb. impf. sich messen: (im Ringen) = metati se, Lašče- Levst. (Rok.); — wetteifern, Cig., Jan., Cig. (T.): kosajo se, kdo bo prej opravil, Svet. (Rok.); v pridnosti in varčnosti se noben vaščan ne more kosati ž njim, LjZv.; kosa se domača peča s kupilnim robcem, LjZv.
  52. kosatíca, f. die Hyperbel ( math.), C., Let.
  53. kǫ̑scema, adv. stückweise, M.
  54. kǫ́sčək, -čka, m. dem. kos; k. kruha.
  55. 1. kǫ́səc, -sca, m. das Stück; na drobne kosce razsekati, in kleine Stücke hauen.
  56. 2. kósəc, -sca, m. 1) der Mähder; danes imamo kosce; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Erj. (Torb.); — der Weberknecht (opilio), Erj. (Torb.); črni k., der Weberbock (lamia textor), Erj. (Ž.); — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig.; — 4) pl. kosci, der Orionsgürtel (drei Sterne im Sternbild des Orion), C.
  57. 3. kọ̑səc, -sca, m. dem. 2. kos; kleine Amsel.
  58. kǫ́sək, -ska, m. dem. 1. kos.
  59. kosekānta, f. die Cosecante ( math.), Cig. (T.).
  60. kósəm, -sma, m. die Flocke, Dict., Cig., Jan., C.; — die Schneeflocke, Vod. (Izb. sp.); — k. prediva, ein Bund Flachs, Mur., Valj. (Rad).
  61. kósəmčati, -am, vb. impf. neka igra z denarjem, ki iz klobuka iztresen kaže ali klavo ("kosem") ali pismo, Notr.
  62. kósəmčək, -čka, m. dem. kosmec; das Flöckchen, Cig.; k. volne, Cig., Glas.
  63. kósən, -sna, adj. Sensen-.
  64. kosę́r, -rja, m. = kosir, das Krummesser, Habd., Dict.
  65. koseríca, f. = kosarica, Štrek.
  66. 1. kosíca, f. dem. kosa; 1) kleine Sense; Ljubček moj kosico brusi, Npes.-K.; — 2) die Sichel, ogr.- C.; — 3) die Schweiffeder des Hahnes, C.
  67. 2. kosíca, f. das Amselweibchen, kajk.- Valj. (Rad).
  68. 1. kosìč, -íča, m. dem. 1. kos, das Stückchen, Rez.- Valj. (Rad).
  69. 2. kosìč, -íča, m. dem. 2. kos; die Amsel (turdus merula), Alas., Ist.- Erj. (Torb.); kọ̑sič, Rez.- Valj. (Rad).
  70. kosílati, -am, vb. impf. das Frühstück oder das Mittagsmahl nehmen, C., prim. kosilo.
  71. kosíłce, n. dem. kosilo; kleines Früh- oder Mittagsmahl; plitvo k., Svet. (Rok.); — das Frühstück, Jan.
  72. kosíłčati, -am, vb. impf. ein kleines Frühmahl nehmen, frühstücken, C., M., Z.
  73. kosíliti, -ı̑lim, vb. impf. = kosilati, Meg.
  74. 1. kosı̑łnica, f. die Mähmaschine, Nov., DZ.
  75. 2. kosı̑łnica, f. pletenica, jerbas, ki ga nosijo ženske na glavi (ker v njem nosijo delavcem "kosilo" na polje), Tolm.- Štrek. (Let.).
  76. kosı̑łnik, m. der Mittagsgast, C.
  77. kosílọ, n. das Frühmahl bei den Landleuten; (nach bürgerlicher Sitte) das Mittagsmahl; na k. povabiti, zum Mittagsmahl einladen; na kosilu biti pri kom, bei jemandem das Mittagsmahl nehmen; pri kosilu, beim Mittagsmahle.
  78. kosı̑njak, m. ein großes Stück, Fr.- C.
  79. kōsinus, m. der Cosinus ( math.), Cig. (T.).
  80. 1. kosír, -rja, m. 1) das Krummesser, das Abästmesser, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Dol., das Rebenmesser, Habd.- Mik., BlKr.; kostanjevo kolje s kosirjem belijo, BlKr.; — 2) = kosarica, Erj. (Torb.); — 3) der Sensenstiel, C., Polj.; — obroček, ki priklepa koso h kosišču, Gor.; der Sensenring, Mur., Cig., Jan.
  81. 2. kosír, -rja, m. der Tüchtige, Polj.
  82. kosíra, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
  83. kosírčək, -čka, m. kleines Rebenmesser, Valj. (Rad).
  84. kosiríca, f. = koserica, kosir 2), Erj. (Torb.).
  85. kosı̑rnik, m. = kosir 1), V.-Cig.
  86. kosíšče, n. das Sensengestell.
  87. kosı̑tar, -rja, m. = koš z ročem, Erj. (Torb.).
  88. kosı̑tən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).
  89. kosítər, -tra, (-tera, -terja), m. das Zinn, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ( nav. das Weißblech, Mur., Kr.- Cig., Jan.).
  90. kosíterən, -rna, adj. = kositrn, Cig. (T.).
  91. kosíterjast, adj. = kositrast, Cig.
  92. kosı̑ternast, adj. = kositrn, Polj.
  93. kosíterov, adj. Zinn-: k. okis, das Zinnoxyd, Cig. (T.).
  94. kosíterovəc, -vca, m. das Zinnerz, C., Erj. (Min.); — prim. kositrovec.
  95. kosı̑təv, -tve, f. = košnja, Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  96. 1. kosíti, -ím, vb. impf. mähen; travo, seno, otavo k.
  97. 2. kǫ́siti, -im, vb. impf. das Früh- oder Mittagsmahl einnehmen ( prim. kosilo); kjer laž kosi, tam ne večerja, Npreg.- Jan. (Slovn.); zdaj kosimo, jetzt sind wir beim Mittagsmahle; okore kosite? um wie viel Uhr pfleget ihr zu speisen?
  98. 3. kosíti, -ím, vb. impf. = drobiti, Erj. (Torb.).
  99. kositrár, -rja, m. der Zinngießer, Mur., Cig., Jan.
  100. kositrárnica, f. die Zinngießerwerkstätte, die Zinngießerei, Cig., Jan.

   801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA