Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (12.868-12.967)


  1. pogŕniti, -nem, vb. pf. 1) ausbreiten, Krelj- M.; p. konoplje, lan, Cig., Dol.; p. kaj okoli česa, etwas herumbreiten, Cig.; — 2) decken (mit einem Tuche u. dgl.); mizo p., den Tisch decken; ( nav. brez objekta): pogrni! decke den Tisch zum Mahle! pogrnjeno je, der Tisch ist gedeckt.
  2. pogròb, -gróba, m. = pokopališče, C.
  3. pogrọ̑bati, -am, vb. pf. absenken ( z. B. die Weinrebe), Mur., Cig., Št., Dol.; — die Arbeit des Senkens abthun; pogrobali smo že, zdaj bomo začeli kopati, jvzhŠt.
  4. 2. pogrozíti, -ím, vb. pf. eine Drohung äußern; nav.: p. se komu.
  5. pogubíti, -ím, vb. pf. 1) verderben; oči si p., Vraz- Pjk.; den Untergang bereiten, vernichten, zugrunde richten; to ga je pogubilo, das war sein Verderben; — verdammen: na veke pogubljen; — p. koga, jemanden vom Leben zum Tode bringen, ihm den Garaus machen, Cig., Jan.; — 2) nach und nach verlieren, C.; peneze po poti p., C.; verstreuen, Cig.; — p. se, verloren gehen: nič se ni pogubilo vina pri natakanju, jvzhŠt.
  6. pogubljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pogubljati; ne pogubljujte, tako tudi vi ne boste pogubljeni, Schönl.
  7. pohábiti, -hȃbim, vb. pf. beschädigen, verletzen ( bes. am rper); pohabljeno oko, Žnid.; sam sebi ude p., sich selbst verstümmeln, Levst. (Nauk); p. se, sich beschädigen; pohabljen, verkrüppelt, Št.; želodec p., den Magen verderben, Vrtov., Cig., Jan.; telo, po hudi bolezni močno pohabljeno, Vrtov. (Km. k.); — kar vsem rabi, to se kmalu pohabi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — schänden: p. dekle, BlKr.
  8. pohàj, -hája, m. = šetnja, izprehod, der Spaziergang: šel je na pohaj, Erj. (Torb.).
  9. pohajáčast, adj. dem Müßiggang ergeben, Goriš.).
  10. pohajáški, adj. Müßiggänger-: pohajaško življenje, Let.
  11. pohȃjati, -am, vb. impf. 1) müßig herumgehen, herumlungern, herumschweifen; brez dela p.; (pomni: na pohajoče priti, spazierend kommen, Gor.- Mik.); p. s kom, mit jemandem ausgehen, C.; — p. se = izprehajati se, Mur., C.; — 2) besuchen: krščanski nauk, božjo službo p., C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); p. krčmo, bolnike, Gor.)- DSv., Levst. (Nauk); modroslovne nauke pohajati, SlN.; postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, Navr. (Kop. sp.); — p. v krčmo, v slabe druščine, Gor.)- DSv.; — 3) zuende gehen, ausgehen, Jan., C.; vino pohaja, Z.; živež je začel pohajati, Jurč.; — pohaja mi sape, Levst. (Zb. sp.); — aufgehen, Jan.; veliko drv pohaja, Cig.
  12. pohı̑šje, n. 1) die Hauseinrichtung, das Hausgeräth, die Möbeln, Mur., Cig., Jan., C., nk.; hiše in pohišje brišejo in čedijo, Ravn.- Valj. (Rad); oblazinjeno p., gepolsterte Möbeln, DZ.; — 2) der Platz neben dem Hause: gazi je treba na pohišju proti vasi, Kod. (Mar.).
  13. pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.
  14. pohlẹ̑vje, n. die Stallungen, Z.; ne maram za kozla tvojega pohlevja, Ravn.- Valj. (Rad).
  15. pohóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) im Gehen auf etwas treten, niedertreten, zusammentreten; p. rastlino, otroka, Mik., jvzhŠt.; travo p., vse je pohojeno po vrtu, jvzhŠt.; — 2) ein wenig gehen: pohodi po vrtu! Cig.; — 3) mit Gehen zubringen: celo uro sem pohodil, Svet. (Rok.); — 4) besuchen: p. koga, C., nk.; — heimsuchen, C.
  16. pohǫ̑rčica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
  17. pohótən, -tna, adj. lüstern, begehrlich, wohllüstig; p. človek; pohotno gledati koga.
  18. pohromíti, -ím, vb. pf. bresthaft machen, lähmen, verstümmeln, Cig. (T.), C.; otrok pohromljen na rokah in nogah, Cv.; konja z ježo p., Cig.
  19. pohȗjšati, -am, vb. pf. 1) verschlechtern, verschlimmern, Mur., V.-Cig., Jan.; p. se, böser, schlimmer werden, Mur., Cig.; — 2) p. koga, jemandem ein Ärgernis geben; p. se nad kom (čim), an jemandem (etwas) Ärgernis nehmen, sich scandalisieren; — 3) = shujšati, mager werden, C.
  20. poimę̑nski, adj. namentlich: poimensko glasovanje, SlN.
  21. poískati, -ščem, vb. pf. aufsuchen; p. koga, kaj; p. česa, Levst. ( LjZv.); p., kar je kdo izgubil ali skril; p. si pomagača; p. v knjigi, nachschlagen.
  22. poíti, poídem, vb. pf. ausgehen, aufgehen, aufgebraucht werden; žito, vino, blago nam je pošlo; veliko drv poide skozi leto, Ravn.- Valj. (Rad); — praes. tudi: pogrèm: kruh pogre in vino poteče, Jan. (Slovn.); beseda mi pogre, Jurč.
  23. poizvẹ́dati, -am, vb. impf. ad poizvedeti; zu erfahren suchen: kogar misli p., Cig.
  24. pǫ́jalica, f. 1) der Streifregen, Cig. (T.); prim. pojavica 1); — 2) die Brunft, Z., C.; kozja p., C.
  25. 1. pǫ́jati, -am, vb. impf. 1) jagen, einhertreiben, tummeln, herumjagen, Cig., Jan., Dol., Gor., zapŠt.; hudič ga je pojal po puščavah, Trub.; ne (ni) dalje pojal Davida, Dalm.; konje p., Cig.; psi so jelene pojali, LjZv.; burja morje poja, C.; V polje hrepenenje ga poja, LjZv.; — Jagd machen, jagen, Meg.- Mik.; — p. se, sich tummeln, Jan.; — 2) p. se, brunften, läufig sein (von vierfüßigen Thieren); krava, kobila, prasica se poja; — prim. goniti se.
  26. pojávljati se, -am se, vb. impf. ad pojaviti se; sich zeigen, zum Vorschein kommen, nk.
  27. pọ̑jdoma, adv. = pojdoč, C., Hal.- Raič ( Nkol.).
  28. pojẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. 1) athmen, Mur.; sapo p., Luft schöpfen, Athem holen, C., Dalm.; komaj sapo pojemljem, ich athme kaum, Z.; — dušo p., in den letzten Zügen liegen, Dalm.; = pojemati, Cig., C., Kast.; verenden: ne daleč od njega pojemlje krvaveč zajec, LjZv.; p. kakor ribica na suhem, Str.; — schluchzen, Mur., Cig.; — 2) abnehmen (an Menge, Größe, Intensität, Kraft u. dgl.); vino pojema = že po malem iz soda teče, C.; mesec, ogenj, luč pojema, Cig.; zima, spomlad pojema, C., Zora; glas pojema, die Stimme verhallt, Cig.; draginja pojemlje, Dict.; — pojemajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); — an Gesundheit abnehmen, C.; pojema, es geht mit ihm zuende, Cig.; od lakote p., C.
  29. poję́ti, -jámem, -pójmem, vb. pf. 1) s sabo p., mitnehmen, Trub., Dalm.; hudič ga je s sabo pojel v sveto mesto, Kast.; — 2) "všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila rekše predolga ali preširoka", Erj. (Torb.); einnehmen, einziehen (bei Kleidern), Z.; prim. podjeti; — 3) = dobro skočiti, einen tüchtigen Sprung thun: p. črez jarek, Tolm.)- Štrek. (Let.);— 4) sterben, verenden, Zora- C.; ( prim. pojemati).
  30. pojẹzdáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) p. koga, jemanden niederreiten, Cig.; — 2) ein wenig reiten, Cig.
  31. pojẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) niederreiten, zusammenreiten: p. otroka, Cig., Jan.; durch Reiten zerstören, vrata p., Cig.; — abreiten, Mur.; — poježen črevelj, ein plattgetretener Schuh, Z.; — schwächen: bolezen me je pojezdila, Glas.; — 2) ein wenig reiten, einen Ritt machen; pojezdim kam, ich werde irgendwohin reiten; — Ko pojdem v vas, pojezdim ga (konjička), Npes.- LjZv.
  32. pojẹ́žati, -am, vb. impf. ad pojezditi; niederreiten, Cig.; — mrzlica ga poježa, er hat Fieberanfälle ( prim. kobila = mrzlica), C.
  33. pojílọ, n. 1) die Tränke, Levst. (Nauk), Erj. (Torb.); — 2) der Speiseapparat ( mech.), Cig. (T.).
  34. pǫ́jti, pǫ́jdem, vb. pf. gehen, fortgehen, Alas., C.; pusti tvojega hlapca v miru p., Krelj; v nebesa p., Trub.; p. na vojsko, Dalm.; p. s pravega pota, vom rechten Wege abirren, Dict.; h Kristusu p., Jsvkr.; p. bo tudi meni, auch ich werde gehen müssen, jvzhŠt.; — pojdem, ich werde gehen; pojdi, -ita, -ite, geh, gehet! (tudi: pójdem, pọ̑jdem, Valj. [Rad]).
  35. pǫ́ka, f. die Spalte, die Ritze, der Sprung; deska ima poko; poke v zidovju, Str.
  36. pokabljáti, -ȃm, vb. pf. durch Betröpfeln besudeln, C.; otrok si je pri jedi obleko pokabljal, jvzhŠt.
  37. pokafráti, -ȃm, vb. pf. durch Betröpfeln beschmutzen: obleko s svečo si p., BlKr.
  38. pǫ́kalica, f. 1) die Knallbüchse, Cig., Valj. (Rad); ( bes. aus Holunder), C., Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Knallpeitsche, M.; — 3) poljska p., der Saat-Schnellkäfer (elater segetum), Erj. (Ž.); — 4) das blasenkelchige Leimkraut (silene inflata), Z., Erj. (Torb.); — tudi: der Stechapfel (datura stramonium), Josch.
  39. pokáljati, -am, vb. pf. 1) = pomazati, Erj. (Torb.); — 2) p. se = kaniti: tinta se pokalja, kadar je pade en kanec, Goriš.)- Štrek. (Let.).
  40. 1. pokȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad pokopati; begraben, beerdigen, bestatten, M., Št., ogr.
  41. 2. pokápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. 1) nach und nach abtröpfeln o. herabfallen; zadnje kapljice so pokapale iz posode; hruške so z drevesa pokapale, BlKr., jvzhŠt.; lasje so mu pokapali, die Haare sind ihm ausgefallen, BlKr., Erj. (Torb.); — 2) betropfen, Z.; z voskom pokapan, Cig.
  42. pokȃrjati, -am, vb. impf. ad pokoriti; unterthänig machen, C.; — p. se, huldigen, C.
  43. pokȃšati, -am, vb. impf. ad pokositi; abmähen, C.; travo redno p., Levst. (Cest.).
  44. pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.- Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.
  45. pǫ́kavəc, -vca, m. 1) človek, kateri poka ( n. pr. z bičem), der Schnalzer; — 2) der Specht, C.; — 3) der Krachapfel, C.; — die Spaltfrucht, Cig. (T.); — 4) neka vinska trta, Erj. (Torb.); die Geißdutte, der Mehlweiß, Trumm.; — 5) das Knallpulver, Jan.
  46. pokázati, -žem, vb. pf. zeigen; pokaži, kar imaš v roki! s prstom komu kaj p.; pot p., den Weg weisen; p. komu, kako se orje; vrata p., die Thüre weisen; zobe p. komu, jemanden anblecken; hrbet p. komu, jemandem den Rücken kehren; pete p., das Fersengeld nehmen, Jan.; — vorzeigen, vorweisen: p. pisma, izpričevala; — zum Vorschein bringen: čas bo pokazal, die Zeit wird lehren, Cig.; an den Tag legen; p. svojo slabost, svojo ničnost; z delom, v dejanju svojo ljubezen p.; — p. se, sich zeigen, zum Vorschein kommen, erscheinen; p. se v praznični obleki; p. se iz vode; solnce se je pokazalo izza oblakov; — pokazalo se je, es hat sich herausgestellt; — p. se hvaležnega, sich dankbar erweisen, Cig., nk.
  47. pokazíti, -ím, vb. pf. untauglich machen, verderben; kako orodje p.; vino z mešanjem p.; — še to pokazi ošabnost, kar imajo dobrega in lepega, Ravn.- Valj. (Rad); to mu je zdravje pokazilo, das hat seiner Gesundheit geschadet, Cig.; — entstellen, obraz komu p.; p. komu kaj, jemandem etwas vereiteln, einen Strich durch die Rechnung machen; — p. se, misslingen, nicht gut gerathen; delo se je pokazilo; kruh se je pokazil.
  48. pǫ̑kič, m. neko jabolko, Erj. (Torb.).
  49. pokímati, -mam, -mljem, vb. pf. ein wenig nicken; durch Nicken ein Zeichen geben; p. komu, jemandem zuwinken; pokimal mi je, naj odidem; pokimlje z glavo, Jurč.
  50. pokı̑nka, f. das Nachhochzeitsmahl (am Sonntage nach der Hochzeit), Z.
  51. poklȃdati, -am, vb. impf. ad poklasti; 1) = polagati; legen; poleno črez poleno križem p., ein Scheit quer über das andere legen; roke navzkriž p., die Hände kreuzweise legen; roke na koga p., jemandem die Hände auflegen; — svoje misli p. na papir, seine Gedanken zu Papier bringen, Zv.; — p. živini, dem Vieh Futter vorlegen, es füttern; — p. se, sich da und dort niedersetzen, Cig.; — 2) p. za kaj, für etwas halten: svoje grehe za velike p., C.
  52. poklȃdavəc, -vca, m. kdor (opeko) poklada: der Ziegeldecker, Z.
  53. poklȃja, f. das Viehfutter, Cig., Jan., C., Dol.; poklaje boste veliko imeli letos, Jurč.; koza nima dobre poklaje, Jurč.
  54. poklápiti, -im, vb. pf. niederhangen machen, niederschlagen, Z.; čebele s poklapljenimi tipalniki, Glas.; lonec p., den Topf auf die Öffnung stellen, Z.; p. se, den Kopf senken, die Ohren hangen lassen, Z.; den Blick niederschlagen, Ravn.- Cig.; — niedergeschlagen o. traurig machen: popariti in p. koga, LjZv.; poklapljen, niedergeschlagen, Z.; čmeren, poklapljen, Zv.; p. hoditi, Z.
  55. pokleceváti, -ȗjem, vb. impf. = poklekovati, wiederholt auf die Knie fallen, Dict., C., Trub., Dalm., Kast., Guts. (Res.)- Mik.
  56. poklę́cniti, -klę̑cnem, vb. pf. in die Knie sinken, Z.; zusammensinken: Vesel je gleda, ko kvišku plane I spet poklecne, Levst. (Zb. sp.).
  57. poklèk, -klę́ka, m. das Niederknien, der Kniefall, M., Z.; upognjeno koleno znižati do pokleka, Telov.
  58. poklę̑knik, m. der Betstuhl, M., ko>Krasko>.
  59. poklę́kniti, * -klę̑knem, vb. pf. die Knie (das Knie) beugen, niederknien; pred križem p.; p. pred kom, pred koga, sich vor jemandem auf die Knie werfen; p. na kamen, na tla, pred oltar.
  60. poklépati, -klę́pljem, -klepáti, -ȃm, vb. pf. 1) behämmern, Cig., Jan.; — 2) ein wenig klopfen; koso p., die Sense ein wenig dengeln; mlinski kamen p., den Mühlstein schärfen, Jan.
  61. poklícati, -klı̑čem, vb. pf. rufen; p. koga po imenu; p. hlapca, naj pride jest; na pomoč p., zu Hilfe rufen; vina p., Wein begehren (im Wirtshause); berufen; Bog ga je k sebi poklical; vorrufen, vorladen; p. koga na odgovor, jemanden zur Verantwortung ziehen, Cig.; p. za pričo, pred sebe, pred sodnika; pod orožje p., zu den Waffen einberufen; herausfordern: p. koga na boj, Cig., Jan.
  62. poklòn, -klóna, m. 1) die Verbeugung, die Reverenzbezeugung, das Compliment, Cig., Jan., nk.; — 2) der Ort, von wo aus man die Kirche zuerst erblickt u. sich gegen sie hin verbeugt, oder, wo man mit einer Leiche rastet u. betet: na poklonu, Z., Polj., die Widmung, C.; die Darbringung, die Schenkung, das Geschenk, Cig., M.; — 4) der Abhang, Šol., C., Jes.
  63. pokloníčən, -čna, adj. p. kozolec, eine Getreideharfe, deren Dach sich auf der einen Seite erweitert und einen Schoppen deckt, C., Z.
  64. poklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) neigen, M.; — nav. p. se, sich verbeugen, seine Reverenz machen, ein Compliment machen, Cig., Jan., nk.; p. se komu, jemandem seine Aufwartung machen, Cig., nk.; — 2) darbringen, zum Geschenke machen, Cig., Jan.; p. komu kaj v dar, einem etwas verehren, Cig.; ( hs.).
  65. poklǫ̑pəc, -pca, m. dem. poklop; der Deckel, Z.; skržni p., der Kiemendeckel, Cig. (T.); — die Klappe, Jan.; — der Ofenlochdeckel, Valj. (Rad); jabolčni p., der Kehlkopfdeckel, Erj. (Som.); — die Klappmuschel, Cig.
  66. poknjížən, -žna, adj. in den Büchern oder in der Schriftsprache vorkommend: poknjı̑žna izreka, Cv.
  67. pokrájinski, adj. Provinzial-, Cig. (T.); tudi: pokrajı̑nski: pokrajinsko slikarstvo, die Landschaftsmalerei, Navr. (Let.).
  68. pokrẹ̑gati, -am, vb. pf. p. koga, jemanden zurechtweisen, ausmachen, ihm einen Verweis geben.
  69. pokrẹ́niti, -nem, vb. pf. strditi se, erstarren, gerinnen, (pohreniti) Tolm.)- Štrek. (Let.); = p. se, jed je pokrenjena, kadar se je tolšča na njej strdila, (pohreniti se) Erj. (Torb.).
  70. pokrẹ̑pnik, m. kruh v kozici pečen, Tolm.)- Štrek. (Let.).
  71. pokrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) behauen (von Steinen), Z.; — 2) ein wenig streifend schlagen; p. z jeklom ob kremen; — p. koga, jemandem Schläge geben, Z.
  72. pokrẹ́sən, -sna, adj. kar je po kresu: čudna je ta reč kakor pokrẹ̑sni sneg, Jurč.
  73. pokristjanı̑təv, -tve, f. die Christianisierung, Navr. (Kop. sp.).
  74. pokríti, -krı̑jem, vb. pf. bedecken; p. testo s prtičem, trto z zemljo; — p. se s plesnobo, s penami, sich mit Schimmel, mit Schaum bedecken; — streho p. s slamo, z opeko, s korci; — p. lonec s pokrovom, skledo s ploščo; — p. koga, jemandem die Kopfbedeckung aufsetzen; p. se, die Kopfbedeckung sich aufsetzen; pokrit, bedeckten Hauptes; p. biti v sobi; — pokrit človek, ein unaufrichtiger, heuchlerischer Mensch, C., Z.
  75. pokriváča, f. 1) das Kopftuch der Frauen, Habd.- Mik., C.; žena ima pečo ali pokrivačo imeti na glavi, Dalm.; — 2) der Deckel, der Topfdeckel, Dict., Cig., Štrek., BlKr.; — der Deckmantel: p. sramote, Krelj.
  76. pokriválọ, n. das Bedeckungsmittel, die Decke, die Verhüllung, die Hülle, Mur., Cig.; — die Kopfbedeckung; — der Deckel, Mur.; — der Deckmantel: p. lenobe, C.
  77. pokrı̑vka, f. 1) die Deckelhaube (ehemalige Kopfbedeckung der Männer), Cig.; — 2) die Schabracke, C.
  78. pokŕmiti, -im, vb. pf. 1) durch Füttern verbrauchen, verfüttern; — 2) ein wenig füttern: p. in napojiti konje, Andr. ( Glas.).
  79. pokropíti, -ím, vb. pf. besprengen; p. koga, se z blagoslovljeno vodo; p. kaj s kisom, etwas mit Essig abschrecken, Cig.
  80. pokrováča, f. 1) die Jakobspilgermuschel (pecten jacobaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Schildkröte, Krelj; — 3) die Frucht vom Stechdorn (paliurus aculeatus), (služi otrokom v igračo), Erj. (Torb.).
  81. pokrǫ̑vəc, -vca, m. dem. pokrov; das Deckelchen; der Hafendeckel; — konjski p., die Schabracke, C.
  82. pokrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. ein wenig bürsten, abbürsten; p. suknjo, p. koga po hrbtu.
  83. pokȗhanica, f. polenta, ki se uže v kotlu obeli in se potlej zameša, Erj. (Torb.).
  84. pokúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen aufbrauchen, verkochen; — 2) durch Kochen an Quantum vermindern; einsieden, eindicken; p. se, verkochen ( intr.); — 3) ein wenig kochen, Cig.; — 4) nachkochen, Cig.; — 5) p. vinsko posodo, das Weingeschirr mit heißem Wasser ausbrühen, jvzhŠt.
  85. pokúkati, -am, vb. pf. gucken; p. skozi luknjo; — hervorgucken: p. iz luknje.
  86. pokúriti, -im, vb. pf. verheizen: v kratkem času veliko drv p.
  87. pokȗs, m. das Verkosten, Z.; — die Probe, der Versuch, Cig. (T.), Zora, Valj. (Rad).
  88. pokúsiti, -kȗsim, vb. pf. den Geschmack prüfen, kosten; p. jed, vino, jabolko; ein geringes Quantum genießen: ni pila, samo pokusila je; ves dan vina še pokusil nisem.
  89. pokušáč, m. der Koster, Cig.
  90. pokúšanje, n. das Kosten.
  91. pokúšati, -am, vb. impf. ad pokusiti; kosten.
  92. pokúšavəc, -vca, m. der Koster, der Schmecker, Cig., Jan.
  93. pokúšavka, f. die Kosterin, die Schmeckerin, Cig.
  94. pokuševȃnje, n. das Kosten.
  95. pokuševáti, -ȗjem, vb. impf. = pokušati, kosten.
  96. pokuševȃvəc, -vca, m. der Koster.
  97. pokȗšnja, f. 1) das Kosten: za pokušnjo komu dati nekaj klobase, Jurč.; — 2) das zum Kosten bestimmte Muster, z. B. der Kostwein; pokušnje komu nesti, jemandem eine Flüssigkeit zum Kosten ( z. B. einen Kostwein) tragen.
  98. pokuzmáti, -ȃm, vb. pf. zupfen: p. koga za brado, Jurč.; — prim. pokezmati.
  99. pokváriti, -im, vb. pf. 1) beschädigen, verderben, verschlechtern; p. orodje; p. si želodec; p. vino; p. se (= zdravje si p.) na potovanju; vse p., alles verpfuschen; p. komu veselje, jemandem die Freude verderben; p. otroka, ein Kind moralisch verderben; — 2) entjungfern, Jan. (H.).
  100. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.

   12.368 12.468 12.568 12.668 12.768 12.868 12.968 13.068 13.168 13.268  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA