ko (12.701-12.800)

12701. podpirȃłnik, m. = palica ali kol, s katerim nosač breme na ramenu podpira, Tolm.)- Štrek. (Let.).
12702. podplàt, -pláta, m. 1) die Fußsohle; — 2) die Sohle (der unterste Theil des Schuhes); nove podplate dejati na škornje, die Stiefel neu besohlen; notranji p., die Brandsohle, Cig., Jan., C.; podplate pokazati, zu fliehen anfangen, Levst. (Zb. sp.); — 3) etwas Sohlenartiges: dva podplata iz testa storiti, Vod. (Izb. sp.); — tudi pódplat, -pláta, vzhŠt.
12703. podplésti, -plétem, vb. pf. 1) unterflechten; p. koš, (ki je spodaj raztrgan), jvzhŠt.; — 2) unterstricken: nogavice p., Vrt.
12704. podplúti, (-plóvem), -plújem, vb. pf. unterlaufen ( v. Blut), Ravn.- M.; kri podpluje, Mik.; = podpluje, Erj. (Torb.); — podpluta kri, Cig., Mik.; — podplut, mit Blut unterlaufen, Jan., Svet. (Rok.), Gor.; podplute oči, Zv.
12705. podpodák, m. die Wachtel, C., Erj. (Torb.).
12706. podpodíca, f. die Wachtel, Erj. (Torb.).
12707. podpomágati, -am, vb. impf. ad podpomoči, tudi vb. pf., aufhelfen: p. komu, Mur.
12708. podpǫ̑nəc, -nca, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Erj. (Torb.).
12709. podpórən, -rna, adj. stützend, Stütz-: podpọ̑rni zid, die Gegenmauer, die Stützmauer, Cig., Levst. (Cest.); — unterstützend, behilflich: p. komu, C.; podporno društvo, ein Unterstützungsverein, nk.
12710. podpọ̑rje, n. coll. 1) die Stützen: p. rudnika, die Grubenzimmerung, h. t.- Cig. (T.); — 2) neka otročja bolezen (kadar težko dihajo o premembi vremena), C., Gor.
12711. podprę́či, -prę́žem, vb. pf. p. konja, ein Pferd gürten, Dict., Cig.
12712. podprẹ́ti, -prèm, vb. pf. unterstemmen, unterspreizen, stützen; zid, veje s sadjem preobložene p.; p. se z rokama, die Hände in die Seiten setzen, Cig.; — komolce p., die Arme aufstützen, Cig.; — p. koga, jemandem unter die Arme greifen, Cig.; — podprt, corpulent, Cig.; — prošnjo p. (begründen), Cig.
12713. podprǫ̑ga, f. 1) = podprog, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Bauchgurt beim Zuggeschirr, Ravn. (Abc.); podproge podvezati konju, ein Pferd gürten, Cig.; — 2) das Tragseil, der Tragriemen ( z. B. der unter eine Butte o. einen Korb gegeben wird), C.
12714. podpustíti, -ím, vb. pf. darunter kommen lassen, zulassen, Z.; belegen lassen: p. biku kravo, vzhŠt.- C.; = p. kravo pod junca, jvzhŠt.; p. tele (da sesa [ziza]), vzhŠt., C.; — brana zrnje podpusti (bringt unter die Erde), Danj. (Posv. p.).
12715. podpúščati, -am, vb. impf. ad podpustiti; 1) darunter kommen lassen: kravo biku p., vzhŠt.- C.; kravo pod junca p., jvzhŠt.; zulassen: krava tele podpušča, Z.; — 2) = odpuščati: p. dolge, Meg.
12716. podračúniti, -ȗnim, vb. pf. eine zu große Rechnung machen, im Rechnen überhalten: p. koga, Mur.; — p. se, sich verrechnen, Mur., vzhŠt.
12717. podrȃjičnica, f. škopa za pod rajico, ein kleines Gebinde Stroh (beim Dachdecken), C.; — prim. rajica.
12718. podrájtati, -am, vb. pf. = podračuniti, (bei der Rechnung) betrügen: p. koga, C.
12719. podrȃmnjak, m. palica, s katero se podpira breme na rami, Erj. (Torb.).
12720. podrásati, -am, vb. pf. = podbrecati, podkošati, V.-Cig.
12721. podrȃščina, f. der Nachwuchs des jungen Gehölzes, C.; das Unterholz, Jan.; grič utrditi s koli in podraščino, LjZv.
12722. 2. podrážiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig necken o. reizen; p. psa; — 2) anhetzen, verhetzen, Cig.; — aneifern, anspornen: kaj nas ima k takovim delom p.? Krelj.
12723. podrę̑brnik, m. pri slamnati strehi hlod pod lemezom, die Bank, Erj. (Torb.).
12724. 2. podredíti, -ím, vb. pf. 1) durch Fütterung feist machen, mästen; p. kokoš, Dol.; — p. se, dick und feist werden; podrejen, gut genährt, feist, dick, Cig.; — 2) aufzüchten, Z.; — p. se, heranwachsen: iz Jakopovih otrok se je sčasoma velik narod podredil, Ravn.
12725. podrę̑dje, n. zveza glavnih in odvisnih stavkov, das Satzgefüge, Jan. (Slovn.).
12726. podrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. ein wenig stupfen, Z.; aufmuntern: p. koga, da kaj stori, jvzhŠt.
12727. podrę́pən, -pna, adj. unter dem Schwanz befindlich: podrę̑pni remen, der Schwanzriemen am Pferde, Cig.; podrepna muha, ki sili konju vedno pod rep, Nov., Erj. (Torb.), Kr.; siten, kakor podrepna muha, Kr.
12728. 1. podrę́pica, f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Tolm.- Erj. (Torb.).
12729. podrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) p. konja = konju rep podvezati, das Pferd schwänzen, Jan.; — 2) durch einen Schlag auf den Schwanz antreiben, Z.
12730. podrę̑pnik, m. 1) der Schwanzriemen, Mur., Cig.; — 2) ein dicker Strick, prim. porepnik); — 3) ein aufdringlicher Angeber = ovadnik: grajski biriči in podrepniki, LjZv., Slovan.
12731. podrę́pnost, f. eig. die Zudringlichkeit: die Fanggier, die Koketterie, Ravn.- Cig.
12732. podrešę́tina, f. kar pri rešetanju izpod rešeta pada, das Unterkorn, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.
12733. podrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) niederstürzen machen, niederreißen; zid, hišo, most p.; veter je drevo podrl; dirjaje koga p., jemanden umrennen; s strelom p., niederschießen, Cig.; čebele ali panj p., die Bienen abstoßen (tödten), Cig., Por.; — untergraben ( fig.), Cig.; — p. kup, einen Kauf rückgängig machen, Cig.; — null u. nichtig machen: p. postave, Cig.; — vereiteln: p. komu upanje, namero, Cig.; p. komu srce, jemanden muthlos machen, Cig.; — p. se, niederstürzen, einstürzen: zid, most se je podrl; hrast se je podrl; — pogajanje se je podrlo, die Unterhandlungen wurden abgebrochen, Cig.; — 2) zerreißen: podrena obleka, Dol.- Mik.
12734. podrẹvíti, -ím, vb. pf. ein wenig jagen o. antreiben: p. konje, Z.
12735. 1. podrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. unterschneiden; s koso travo p., Danj. (Posv. p.); konju rep p., Cig.; konju kopito p., dem Pferde den Huf beschneiden (auswirken), Jan. (H.); čebele p., die Bienen schneiden (zeideln), Cig.
12736. 2. podrę́zati, -drę̑zam, vb. pf. ein wenig stupfen; — p. koga, da kaj stori, jemanden zu einer Handlung anspornen.
12737. podrę̑zibába, f. = sitna baba, ki v vsako reč dreza, Levst. (Zb. sp.).
12738. podrẹ̑zica, f. "p. se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi", Tolm.)- Štrek. (Let.).
12739. podrgálọ, n. kuhinjsko p. = grebljica, C.
12740. podŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) abscharren: blato s ceste p.; — 2) ein wenig reiben; — 3) bereiben, Cig.; puško z majeronom p., C.
12741. podrı̑nka, f. mlada žaba, der Kaulkopf, Erj. (Torb.).
12742. 1. podrobíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrocken: ves kruh p.; — einbrocken, Cig.; drobivce kruha v mleko p., Notr.; — 2) ein wenig zerbröckeln: pod nos komu kaj p., jemandem etwas unter die Nase reiben, V.-Cig.
12743. podrǫ́čən, -čna, adj. 1) untergeordnet, Cig., C.; subalternativ, Cig. (T.); — 2) podrǫ̑čni kovač, (kateri ne dela s pomočjo vodne sile), der Handschmied, Z., C.
12744. podròd, -rǫ́da, m. die Nachkommenschaft, M., C.
12745. podrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad podržati; 1) innehalten: matica v zraku letajoča podržuje, ko da bi se hotela ustaviti, Levst. (Beč.); — 2) aufhalten, Z.
12746. podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).
12747. podsẹkávati, -am, vb. impf. = podsekovati, unten behacken, Mur.; — globoke korenine sovraštvu p., Slovan.
12748. podskȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad podskočiti, Z., M.
12749. pódskał, -ála, m. = modras, die Viper, Erj. (Torb.).
12750. podskȃlar, -rja, m. der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Erj. (Torb.).
12751. pòdslȗžnik, m. der Subdiakon, C.
12752. pòdslȗžništvọ, n. das Subdiakonat, Let.
12753. podsmẹhováti se, -ȗjem se, vb. impf. höhnisch o. spöttisch lachen, Z.; Kdo se podsmehuje? Levst. (Zb. sp.); p. se čemu, komu, Cig., Vrt.
12754. podsȏłnčnica, f. das Fingerkraut (potentilla verna), Erj. (Torb.).
12755. podstarosta, m. podnačelnik sokolskih društev (po češ.).
12756. podstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) darunterstellen, unterstellen; p. škaf (pod žleb, pod pipo, da vanj teče); nogo komu p., jemandem ein Bein unterstellen, Cig.; — 2) unten anfügen, anstecken; podstavljena (lesena) noga, der Stelzfuß, Zora; lemež p., eine Pflugschar mit neuem Eisen belegen, Cig.; p. sekiro, vile, Polj.; p. z jeklom, anstählen, Cig., Kr.; — 3) (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — podstavljen, beleibt, Cig.; — 4) unterspreizen, stützen, Cig.; s koli p., unterpfählen, Cig.; — ( fig.) p. koga z jedjo (laben), Cig.; p. koga, jemanden heben ( fig.), Zora; in Wohlstand versetzen: kmetstvo ga je podstavilo, Jurč.; z vzroki p. prošnjo, die Bitte begründen, Levst. (Cest.); — 5) p. plavž, den hohen Ofen zustellen, Cig.
12757. podstẹ̑nje, n. prostor pri hiši ob zidu, Erj. (Torb.); der Platz unter dem Vordache (pódstenje), vzhŠt.; skotal ji je poln lagvič na podstenje, Pjk. (Črt.); die Estrade, h. t.- Cig. (T.); — prim. podsenje, stsl. stênь, sênь, Schatten.
12758. podstǫ́piti se, -im se, vb. pf. "sich unterstehen", sich unterfangen; p. se koga, česa, sich an jemanden, an etwas wagen; — po nem.
12759. podstrẹ̑šək, -ška, m. 1) ein überdachter Platz, der Schoppen, das Regendach, Cig., C., Dol., Notr.; pod podstreškom je bil kup listja, Jurč.; — der Boden: v blagovnih podstreških, auf den Güterböden, DZ.; — 2) = stržek, der gemeine Zaunkönig, Cig.
12760. podstrẹ̑šina, f. 1) der Raum unter dem Dache, der Dachboden, Jan., Gor.; — 2) die Mauerbank (bruno na vrhu zida, da se na nje naslonijo "glajti"), Tolm.)- Štrek. (Let.).
12761. podstrẹ́ti, -strèm, vb. pf. unterbreiten, Z.; preponižno svoje mnenje komu p., Navr. (Spom.).
12762. podstrójiti, * -im, vb. pf. = poddelati: p. črevlje, die Stiefel vorschuhen, Erj. (Torb.).
12763. podsúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) darunter schütten, Cig.; — p. se, darunten einstürzen: zemlja se pod kom podsuje, Cig.; — 2) in Schutt begraben, verstürzen, Cig.; Kdo nek' me globoko Podsuto pozna? Vod. (Pes.).
12764. podsvẹ̑čnik, m. eine Art Enzian (gentiana cruciata), Erj. (Torb.).
12765. podsvẹ́tovati, -ujem, vb. pf. p. koga, jemanden berathen, ihm einen Rath geben, Svet. (Rok.).
12766. podščetína, f. majhni studenci, ki močijo zemljo, pos. na travnikih, Tolm.)- Štrek. (Let.); — koren: sьk-.
12767. pódšəv, -šva, m. 1) podstava pri kaki obleki, das Unterfutter, Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) das Vorschuhen, Ip.- Erj. (Torb.); — die Besohlung, Jan.
12768. podšúntati, -am, vb. pf. aufhetzen, anstiften; p. koga, da kaj stori.
12769. podtȃkati, -am, vb. impf. ad podtočiti; abschenken: vino p., kadar se proda, ko>Krasko>.
12770. podtəkníti, -táknem, vb. pf. 1) darunter stecken; ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; p., einheizen, aufheizen, C.; pod uho p., etwas liegen lassen, unbeachtet lassen, Cig.; p. besedico, ein Wort hinwerfen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes an die Stelle des Echten) unterschieben, Mur., Cig., Jan.; podtaknjeno otroče, Cig.; — p. komu kaj, jemandem etwas unterschieben o. andichten, ihn dessen fälschlich beschuldigen, Cig.; — einen Vorwurf machen, C.
12771. podtíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad podtekniti; 1) darunterstecken; — pod uho podtikati, außeracht lassen, DSv.; — 2) unterschieben, Mur., Cig., Jan.; — p. komu kaj, jemanden fälschlich einer Sache beschuldigen, Cig.; oboje so jim podtikali tudi njih sovražniki, Levst. (Zb. sp.).
12772. podtíkavəc, -vca, m. kdor komu kaj podtika, Cig.
12773. podtóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. abschenken, ko>Krasko>.
12774. podučíti, -ím, vb. pf. belehren; otrok je še, treba ga je podučiti, kako se ima vesti; — unterweisen; p. koga v veri, v branju, v pisanju; — anstiften: podučil ga je, da naj tako govori, jvzhŠt.; — prim. poučiti.
12775. podúhati, -dȗham, vb. pf. riechen, beriechen, zuriechen: p. kaj; poduhaj, kako lepo diši!
12776. poduríti, -ím, vb. pf. ekelhaft machen: p. komu kaj, C.; p. se, ekelhaft werden, C.
12777. podùst, -ı̑, f. eine Art Weißfisch, Svet. (Rok.), Dol.; — der Näsling (chondrostoma nasus), Erj. (Torb.); (tudi: die Barbe cyprinus barbus, Cig.).
12778. podvȃlək, -lka, m. das Gestell für Fässer, Cig.; — das Fassunterlagsholz, vzhŠt.- C.; (podvȃljək?).
12779. podvȃrjati, -am, vb. impf. ad podvoriti; bedienen, pflegen: p. koga, ogr.- C.; tudi: p. komu, C.
12780. podvę́zati, -žem, vb. pf. unterbinden; žilo, bradavico p., Cig.; konju rep p., das Pferd schwänzen, Cig.; — aufschürzen, Cig., Jan.; — p. se, sich die Strümpfe, die Stiefel unter dem Knie unterbinden, Z.; tudi: sich aufschürzen, Jan. (H.).
12781. podvẹ́zniti, -nem, vb. pf. unter ein umgestürztes Gefäß thun: rake pod kako posodo p., da se ne razlezejo, Lašče- Erj. (Torb.); mačko pod jerbas p., jvzhŠt.; kuro pod koš p., C.
12782. podvı̑rati, -am, vb. impf. ad podvreti; (unten) hemmen, sperren, Z.; kolo p., C.; — hindern, C.
12783. podvízati, -zam, -žem, vb. impf. 1) heben: pete p., die Fersen schwingen, Šol.; — 2) schneller austreten, eilen, Z., Svet. (Rok.); stanovitno naprej podvizajo, sie rücken beständig vor, Hip. (Orb.); teci, podvizaj svojemu prijatelju na pomoč, Jsvkr.; p. za kom, jemandem nacheilen, C.; sich beeilen, Cig.; podvizaj! mache schnell! Cig.; — 3) beschleunigen: p. kaj, C., Svet. (Rok.); p. večerjo, Erj. (Izb. sp.); — p. se, sich beeilen; on se je podvizal in hitel, Krelj; — 4) aneifern: eden druzega so podvizali, Jsvkr.; podvizalo me je samo to delo, da sem prijel za pero, Levst. (Zb. sp.).
12784. podvǫ́miti, -im, vb. pf. einen Zweifel aufkommen lassen: o tem ni najmanje p., Levst. (Zb. sp.).
12785. podvọ̑ra, f. rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh, die Pflugschleife, Z., Erj. (Torb.); ( prim. podora).
12786. podvoríti, -ím, vb. pf. p. koga, einem das Nöthige geben, ihn bedienen, Cig., ogr.- M.; — bewirten, Zora; p. koga z rakijo, Jurč.; — p. komu: bogatec rad podvori siromaku, ogr.- Let.; — verschaffen, zuwege bringen: p. komu kaj, C.
12787. podvọ̑z, m. = podvoz, f., Guts., Cig., Erj. (Torb.).
12788. podvọ̑zən, -zna, adj. Achsen-: podvozni okov, das Achsenblech, das Achseneisen, Cig.
12789. podvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) darunter werfen: ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes) unterschieben, Jan.; podvrženo otroče, Cig.; — podvržen, unecht, apokryph, Cig., Jan., Cig. (T.); podvržena listina, LjZv.; — 3) unterstellen, unterordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — unterwerfen; p. si deželo, p. svoji oblasti; p. kazni, globi, davščini, desetini, Cig., DZ.; smrti podvržen, sterblich, Guts.; krču podvržen, zu Krämpfen geneigt, Cig.; — p. se, sich unterwerfen; p. se vojskovodji; p. se, sich fügen: p. se postavi.
12790. podvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. unten hemmen: p. kolo, das Rad sperren, Z.
12791. podvȓžək, -žka, m. 1) ein unterschobenes Ding, Cig.; — = podvrž, der Wechselbalg, Cig.; — 2) = podbradek: golo obradje z mesenim podvržkom, Jurč.
12792. podvzglȃvje, n. der Kopfpolster, C.; — prim. podzglavje.
12793. podvzglȃvnik, m. der Kopfpolster, C.
12794. podzemlják, m. nekak čmrlj, ki ima pod zemljo gnezdo, Erj. (Torb.).
12795. podzę̑mljica, f. = krompir, die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum), Jarn., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kor.- Levst. (Rok.), Gor.; — die Kohlrübe (Unterkohlrabi), Erj. (Torb.).
12796. podzglȃvən, -vna, adj. podzglavna blazina, das Kopfkissen, Cig.
12797. podzglȃvje, n. die Kopfunterlage, Vrt.; das Kopfkissen, Cig., Jan., DZ.; — prim. podvzglavje.
12798. podzglȃvnik, m. das Kopfkissen, Cig., Jan.; — prim. podvzglavnik, C.
12799. podzídən, -dna, adj. zum Unterbau gehörig: podzı̑dni kol, der Grundpfahl.
12800. podzı̑dje, n. 1) der Unterbau, das Grundmauerwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Scarpe, die Stützmauer, Cig., Jan.; obrežno p., die Quaimauern, Levst. (Močv.); podmorsko p., unterirdische Blockmauern, DZ.