Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (1.268-1.367)

  1. korítən, -tna, adj. Trog-.
  2. koríti, -ím, vb. impf. 1) Vorwürfe machen, rügen: k. koga, Jan., C., Vrt., DZ.; — züchtigen, BlKr.- M.; strafen, C.; — k. se, zanken, mit Worten streiten, C.; — 2) plagen, martern: kaj me koriš? was plagst du mich? to me jako kori, das macht mir viele Schwierigkeiten, BlKr.; k. se, sich plagen: kako je kaj? — tako se pač korim, SlGor.
  3. korítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. sich werfen (vom Brett), C.
  4. korı̑tnica, f. 1) die Mulde, Levst. (Cest.); — 2) der Trogdeckel im Schweinstall, Cig., Jan., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — 3) pl. koritnice. die Fiedel, eine schlechte Violine, Mur.
  5. korı̑tnik, m. 1) = koritnjak, C.; — 2) = žlebnjak, der Hohlziegel, Z.
  6. korı̑tnjak, m. eine Art Steinbier: das Trogbier, Kor.; der Steinbierausbruch, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.
  7. korítọ, n. der Trog (Fress-, Tränke-, Löschtrog u. dgl.); — der Bodentheil der Weinpresse, C.; — der Schiffskörper, C.; — der aus einem Baumstamm ausgehöhlte Bienenstock, C.; — die Teigmulde, Hal.- C.; — die Kindeswiege, C.; — eine große Rinne, Mur.; — der Falzziegel, Cig.; — das Flussbett, Cig., Jan., Cig. (T.); Savi korito uravnati, Zv.; — die Mulde ( geogr.), Jes., Cig. (T.).
  8. korı̑zəm, -zma, m. = korizma, Prim.- Levst. (Rok.).
  9. korı̑zma, f. die 40tägige Fastenzeit, C., Mik.; — prim. it. quaresima.
  10. korjāndər, -dra, m. der Koriander (coriandrum sativum), Cig.
  11. korjástiti, -ȃstim, vb. impf. nothzüchtigen, Ravn.- Cig., Notr.; ( nam. kurjastiti).
  12. kōrman, m. 1) = krmilo, das Steuerruder, Mur.; — = krma, das Hintertheil des Schiffes, C.; — 2) = kormanuš, Jan., Vod. (Izb. sp.); — iz madž. Mik. (Et.).
  13. kormániti, -ȃnim, vb. impf. das Steuerruder führen, steuern, Mur., Cig., Jan.; ladijo k., Cig.
  14. kormānuš, m. = krmar, der Steuermann, Mur., Poh., (-oš, C.); — prim. korman.
  15. kǫ̑rmus, m. = kolmež, Valj. (Rad).
  16. kornetīst, m. der Zinkenbläser, der Cornetist, Cig.
  17. kornìč, -íča, m. = korenček, ogr.- Valj. (Rad); prim. koren.
  18. korníkovəc, -vca, m. der Koriander (coriandrum), Tuš. (B.).
  19. kornı̑mšica, f. die Pimpinelle (poterium sanguisorba), Cig., Medv. (Rok.), Nov.; — morda nam. krvonimščica, Z. (?)
  20. kornjáča, f. die Schildkröte (testudo), Erj. (Ž.), DZ.; geometrična k., die geometrische Landschildkröte (testudo geometrica), Erj. (Ž.).
  21. kornjȃčin, adj. von der Schildkröte: k. črep, die Schildkrötenschale, Cig. (T.).
  22. korobáč, m. = korbač, Cig., Jan.
  23. korobáčiti, -ȃčim, vb. impf. s korobačem pretepati, karbatschen, Cig., Jan.
  24. korobida, f. = robida, Jan., C., KrGora- Mik.
  25. korǫ́cəlj, -clja, m. die Schafgarbe, Z., Medv. (Rok.); pogl. koroncelj.
  26. korǫ́cvẹt, m. = korocelj, jvzhŠt.
  27. koromáč, m. = komorač, der Fenchel (foeniculum), Alas., Dict., Štrek.
  28. koromáčevlje, n. das Steckenkraut (ferulago galbanifera), Štrek.
  29. koromȃčnica, f. neka goba, Erj. (Torb.).
  30. koromānež, m. = krmar (Steuermann), na vzhodu- Mik.; — prim. kormanuš.
  31. korǫ́ncəlj, -clja, m. = korocelj, die Schafgarbe, vzhŠt.- C., Gor.
  32. korondáča, f. = korantača, Z., C.
  33. korosəlj, -slja, m. = koreselj, V.-Cig.; (korošelj, Bes.).
  34. koroščák, m. der Carinthin ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  35. korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
  36. korošíca, f. 1) das Handbeil, Cig., Jan., Gor.; — die Flösserhacke ("ker so jo s Koroškega dobili", Zora V. 122.) — 2) pipica korošica, eine Art Tabakpfeife, Jurč.; — 3) neka hruška, Erj. (Torb.); die Mostbirne, Cig.
  37. korošı̑čka, f. dem. korošica; kleines Handbeil, Cig., Jan.
  38. korǫ̑vje, n. coll. Eisschollen, C.; — prim. kora.
  39. kōrp, m. der Korb, M., Z.; — iz nem.
  40. kōrpič, m. dem. korp; — na k. se držati, na k. nabirati, eine weinerliche Miene machen, Mur., Guts.- Cig.
  41. korporácija, f. die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.).
  42. korporāl, m. desetnik, der Corporal.
  43. korsár, -rja, m. = gusar, der Pirat, Cig., Jan.; — prim. it. corsare.
  44. korsēt, m. die Schnürbrust; kurzes, knapp anliegendes Frauenoberkleid, das Corset.
  45. korteláč, m. ein gekrümmtes Hackmesser, — prim. it. coltellaccio, Hackmesser.
  46. korumbína, f. = korbin, vinika, Goriš.).
  47. korȗn, m. = krompir, Cig., Jan.; (na istrskih otokih, M.).
  48. korūnd, m. neki dragi kamen, der Korund, Erj. (Min.).
  49. korȗnišče, n. = krompirišče, Jan.
  50. korunoprȃłnik, m. der Erdäpfelwaschbottich, DZ.
  51. korȗnov, adj. = krompirjev, Jan.
  52. korunovàr, -vára, m. das Erdäpfeldampffass, DZ.
  53. korȗnovəc, -vca, m. der Kartoffelbrantwein, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).
  54. korȗnovica, f. das Erdäpfelkräutig, Jan., Vrtov. (Km. k.).
  55. korúpcija, f. pokvarjenost, die Corruption, Cig. (T.); tudi: korupcı̑ja.
  56. korúšəlj, -šlja, m. 1) — gruča: k. črešenj, k. kač, Z.; die Menge, die Schar, Jan., C., SlN.; k. ljudi, Ravn.; — 2) die Eichtraube (kleine, traubenförmig an den Wurzeln der Eiche wachsende Schwämme), Cig.
  57. korúza, f. der Mais; das Maisfeld: živina je v koruzi.
  58. korúze, -eta, n. kljuse, malovreden konj, Tolm.)- Štrek. (Let.).
  59. korúzən, -zna, adj. Mais-; k. kruh, korȗzna slama.
  60. koruzínovka, f. der Maisstrohhalm, C.
  61. korúzišče, n. das Maisfeld nach der Ernte, Mur., Cig., Jan.
  62. korȗznica, f. 1) das Maisstroh; — 2) = koruzna pogača, C.; tudi: pl. koruznice, Ščav.
  63. korȗznik, m. 1) das Maisbrot, Mur.; — 2) = koruznjak, Mur., Cig.
  64. koruznják, m. die Kukuruzharfe, der Maisbehälter, Cig., C., jvzhŠt.
  65. korvēta, f. manjša vojna ladja, die Corvette.
  66. korzár, -rja, m. = korsar, der Pirat, der Caper, Cig.
  67. 1. kǫ̑s, m. das Stück; k. kruha, platna; lep k., ein gehörig großes Stück; vozni k., das Frachtstück, DZ.; vezilni, zvezni k., das Verbindungsstück, DZ.; die Strecke: k. ceste, steze; das Feldstück, Cig.; dva kosa ječmena, en kos pšenice, Polj.; die Parzelle, Jan., Nov.; na kose, parzellenweise, Nov.- C.; tri kose trsja, dva kosa loze, BlKr.
  68. 2. kọ̑s, m. die Schwarzdrossel oder Amsel (turdus merula); vodni k., die Wasseramsel (cinclus aquaticus), Cig., Erj. (Ž.); = povodni k., Dict., Cig.
  69. 1. kọ̑s, adj. indecl. k. biti, imstande sein: brez tega nismo kos biti, das können wir nicht entbehren, Z., jvzhŠt.; k. biti komu ali čemu, jemandem oder einer Sache gewachsen sein; njemu ni nihče kos, mit ihm kommt niemand auf; zvijača je sili kos, Npreg.- Jan. (Slovn.); nisem vsemu kos, ich kann nicht alles thun (bewältigen); (pomni: ona je kosa, mi smo kosi, vzhŠt.]- C.).
  70. 2. kos, adj. schief, Cig. (T.), C., DZ.; — hs., rus.
  71. kósa, f. 1) die Sense; — smrtna k., die Sense des Todes; — 2) das Bäkeleisen der Kürschner, Cig.; — 3) zemeljska k., die Nehrung, Jes.
  72. kosáča, f. eine schlechte Sense, Cig.
  73. kosák, m. der Sensenmann, Jan., C.
  74. kosȃljkinja, f. die Mähderin, (kosalkinja) Mur., Danj.- Mik.
  75. kosȃłnica, f. nož, podoben sekiri, s katerim buče kosajo, kajk.- Valj. (Rad).
  76. kọ̑sanje, n. das Wetteifern, V.-Cig.
  77. kosár, -rja, m. 1) der Sensenschmied, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Sensenmann, C.; — 3) = folč, das Krummesser, Notr.
  78. kosaríca, f. velik nož, s katerim sekajo slanino, buče i. t. d., Erj. (Torb.).
  79. kosárna, f. die Kaserne.
  80. kosárnica, f. die Sensenschmiede, die Sensenfabrik, Cig., C.
  81. 1. kósast, adj. sensenförmig, Cig.
  82. 2. kǫ́sast, adj. gestutzt: k. pes, ki nima celega repa, BlKr.
  83. kosáti, -ȃm, vb. impf. zerstückeln, Z.; k. na kocke, würfeln, V.-Cig.; k. kruh = na kose rezati, C., Jap. (Prid.).
  84. kọ̑sati se, -am se, vb. impf. sich messen: (im Ringen) = metati se, Lašče- Levst. (Rok.); — wetteifern, Cig., Jan., Cig. (T.): kosajo se, kdo bo prej opravil, Svet. (Rok.); v pridnosti in varčnosti se noben vaščan ne more kosati ž njim, LjZv.; kosa se domača peča s kupilnim robcem, LjZv.
  85. kosatíca, f. die Hyperbel ( math.), C., Let.
  86. kǫ̑scema, adv. stückweise, M.
  87. kǫ́sčək, -čka, m. dem. kos; k. kruha.
  88. 1. kǫ́səc, -sca, m. das Stück; na drobne kosce razsekati, in kleine Stücke hauen.
  89. 2. kósəc, -sca, m. 1) der Mähder; danes imamo kosce; — 2) der Wasserläufer (hydrometra lacustris), Erj. (Torb.); — der Weberknecht (opilio), Erj. (Torb.); črni k., der Weberbock (lamia textor), Erj. (Ž.); — 3) der Wachtelkönig (rallus crex), Cig.; — 4) pl. kosci, der Orionsgürtel (drei Sterne im Sternbild des Orion), C.
  90. 3. kọ̑səc, -sca, m. dem. 2. kos; kleine Amsel.
  91. kǫ́sək, -ska, m. dem. 1. kos.
  92. kosekānta, f. die Cosecante ( math.), Cig. (T.).
  93. kósəm, -sma, m. die Flocke, Dict., Cig., Jan., C.; — die Schneeflocke, Vod. (Izb. sp.); — k. prediva, ein Bund Flachs, Mur., Valj. (Rad).
  94. kósəmčati, -am, vb. impf. neka igra z denarjem, ki iz klobuka iztresen kaže ali klavo ("kosem") ali pismo, Notr.
  95. kósəmčək, -čka, m. dem. kosmec; das Flöckchen, Cig.; k. volne, Cig., Glas.
  96. kósən, -sna, adj. Sensen-.
  97. kosę́r, -rja, m. = kosir, das Krummesser, Habd., Dict.
  98. koseríca, f. = kosarica, Štrek.
  99. 1. kosíca, f. dem. kosa; 1) kleine Sense; Ljubček moj kosico brusi, Npes.-K.; — 2) die Sichel, ogr.- C.; — 3) die Schweiffeder des Hahnes, C.
  100. 2. kosíca, f. das Amselweibchen, kajk.- Valj. (Rad).

   768 868 968 1.068 1.168 1.268 1.368 1.468 1.568 1.668  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA