ko (12.601-12.700)

12601. podčȇlje, * n. der Kopfschild der Insecten, h. t.- Cig. (T.).
12602. podčȓnka, f. neka goba, Erj. (Torb.).
12603. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
12604. poddrȗštvọ, n. 1) ein kleiner Besitz, die Hofstatt, Cig., Blc.-C.; kakega poddružnika posestvo, (bajta, majhen kos zemlje), Notr.; — 2) die Inwohnerschaft, Ig (Dol.).
12605. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
12606. podẹ̑dovanjski, adj. Beerbungs-: vzajemno podedovanjsko društvo, nk.
12607. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
12608. podẹlíti, -ím, vb. pf. 1) eintheilen ( math.), Cig. (T.); na stopnje p., graduieren, Cig. (T.); — 2) vertheilen: vse p., alles austheilen; — 3) ertheilen, spenden, verabreichen; p. miloščino; — (eine Bewegung) mittheilen ( phys.), Cig. (T.); verleihen, Cig., Jan., nk.; pravico, službo p., Cig.; p. komu akademijski stopenj, jemanden graduieren, Cig. (T.).
12609. podežę́łən, -łna, adj. im Lande vorkommend, Land-: podežę̑łna bolezen, die Epidemie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); podeželne šege, die Landesgebräuche, Z.; podeželni berač, der Landbettler, Cig.
12610. podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
12611. podgȃnjak, m. der Rattenkoth, Cig., Jan.
12612. podgȃnščak, m. 1) der Rattenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Natterkopf (echium), C.
12613. podglaváč, m. der Kopfpolster, ogr.- C.
12614. podglȃvje, n. das Kopfkissen, Mur., Cig.
12615. podglȃvnica, f. das Kopfkissen, Jan., M., Ravn.- Valj. (Rad); — das Kopfbrett, DZ.
12616. podgórẹł, -ẹ́la, adj. 1) von der Sonne gebräunt, prim. podgoret; — 2) če je nebo zvečer močno rdeče, pravijo: nebo je podgorelo, Tolm.)- Štrek. (Let.).
12617. podgorẹ̑t, adj., nam. podgorel, gebräunt, von der Sonne verbrannt: p. lešnik, Erj. (Torb.); podgoreto silje, C.
12618. podgorída, f. die Stadtschwalbe (hirundo urbica), Erj. (Torb.).
12619. podgọ̑rnica, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
12620. podgovȃrjati, -am, vb. impf. p. komu, jemandem einsagen, Cig.
12621. podhrȃstnica, f. neka goba, Erj. (Torb.).
12622. podhrı̑bski, adj. unter dem Berge gelegen: p. kosovi močvirski, die Ränder des Moores, Levst. (Močv.).
12623. podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
12624. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
12625. podı̑nək, -nka, m. = počitek, mir: ta človek nima nič podinka, Tolm.)- Erj. (Torb.); (morda nam. pothinek, prim. pothiniti).
12626. podı̑rati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.
12627. podı̑ravka, f. 1) die Zerstörerin, Cig.; — 2) naprava v ptičjo lov: das Springhäusel, Erj. (Torb.).
12628. podirjástiti, -ȃstim, vb. pf. niederrennen: p. koga, Cig., Jan.
12629. 1. podíti, -ím, vb. impf. jagen, einhertreiben; konje p., die Wagenpferde jagen; živad p., das Geflügel verscheuchen; — p. se, einander jagen o. hetzen, sich tummeln; — p. se, jagen ( intr.), rennen; p. se za sovražnikom.
12630. podjámati, -jȃmam, vb. pf. = podkopati, unterminieren, Jan. (H.).
12631. podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
12632. podjẹ̑dəc, -dca, m. = podjed 2), Kor.- C.
12633. podjẹ̑dica, f. 1) der Wurmfraß, Z.; — 2) = podjed 2), Erj. (Torb.).
12634. podjẹmȃłnik, m. palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu, Erj. (Torb.).
12635. podję̑mnik, m. = podjemalnik, Goriš.)- Štrek. (Let.).
12636. podję́ti, -jámem, vb. pf. 1) auf sich nehmen, erdulden, erleiden, Kast.; smrt p., ogr.- C.; — 2) unternehmen, Cig. (T.), nk.; obrt p., Levst. (Nauk); — 3) befruchtet werden, trächtig werden: krava je podjela, jvzhŠt.; — 4) einschlagen (beim Nähen), Z.; — = zarobiti, einsäumen, Goriš.)- Štrek. (Let.).
12637. podjezíčən, -čna, adj. unter der Zunge befindlich, Cig.; podjezı̑čna kost, das Zungenbein, Cig., Jan., Cig. (T.); podjezična žila, die Froschader, Cig.
12638. podjezı̑čnica, f. 1) = podjezična kost, Cig. (T.); — 2) = podjezična žila, Cig.
12639. podjołhníka, f. neka goba, Erj. (Torb.).
12640. podkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad podkopati; untergraben, Mur., Dol.- Cig., Jan., SlN., jvzhŠt.
12641. 1. podkȃšati, -am, vb. impf. ad podkositi; untermähen, Cig.; in den Weingärten das Gras mähen oder jäten, Mur., vzhŠt.; — das Getreide vor dem Halmetreiben abschneiden, schröpfen, Mur.- Cig.
12642. podkȃvanje, n. das Beschlagen: p. konj, DZ.
12643. podkȃvati, -am, vb. impf. ad podkovati; beschlagen: p. konja, Mur., Mik., Vrt., Levst. (Podk.); vole p., LjZv.; p. škornjice, die Stiefel beeisen, Cig.
12644. podkrásti, -krádem, vb. pf. 1) veruntreuen, Mur.; — 2) p. se, sich einschleichen, Cig., Jan.; zmota se je podkradla v pismo, SlN.; p. se h komu, jemanden beschleichen, Cig.
12645. podkrepelíti, -ím, vb. pf. p. koga, jemandem einen Prügel unter die Füße werfen, Cig., Št.- C., BlKr.- M.
12646. podkrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrepiti: bestärken; p. kako misel a. mnenje, Navr. (Let.).
12647. podkȓpnik, m. der Interpolator, Navr. (Kop. sp.).
12648. podkȗh, m. s čimer se sod podkuha, das Verkochwasser, = opara, C.
12649. podkúhati, -kȗham, vb. pf. verkochen: sod p., C.
12650. podkúpiti, -im, vb. pf. bestechen; p. koga z denarjem.
12651. podkúriti, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern; p. ogenj, ein Feuer anzünden; — anschüren: p. sovraštvo, srd; — p. komu, jemandem die Hölle heiß machen, Cig.; — p. koga, jemanden aufhetzen, anstiften, Cig., Jan., LjZv.
12652. podlȃgati, -am, vb. impf. ad podložiti; 1) unterlegen; kamenje p. pod kolo; jajca kokoši p., Cig.; — (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — 2) p. pod kaj, unterordnen, Cig. (T.); — 3) p. se, gutstehen, garantieren, C.
12653. pọ́dlaka, f. das Unterfutter (bei einem Kleide), Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); kožuhovina za podlako, Futterpelze, DZ.; črn plašč, ki je znotraj imel rdečo podlako, Levst. (Zb. sp.); — podlȃka, Mur.
12654. pódlan, * f. die flache Hand (als Maß), die Handbreite: dve podlani široko, C.
12655. pódlanəc, -nca, m. der Dreschboden, Mur., C.; (podlȃnəc), ko>Celovška ok.ko>
12656. podlȃnica, f. podlanice, Brassen (sparoidei): navadna p., die gemeine Goldbrasse (chrysophris aurata), Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — hs.
12657. pódlanka, f. spodnja, mečja in manjša dlaka na živalski koži, das Grundhaar, (morda nam. "podvlanka, podvolnka"), Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som.).
12658. podlȃsk, m. = podust, der Näsling (chondrostoma nasus), Erj. (Torb.).
12659. podlȃske, f. pl. = podlasci, ko>Savinska dol.ko>
12660. podlasníki, m. pl. majhni lasje, zlasti po tilniku, Tolm.)- Štrek. (Let.).
12661. podlástovica, f. die Mauerschwalbe, C.
12662. podlátvica, f. = kruh, ki se pod latvico speče, ko>Krasko>.
12663. podlẹ̑ska, f. neka ptica, Erj. (Torb.); das Haselhuhn, Meg., Dict., Hip. (Orb.); — die Schnepfe, Guts.
12664. podlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. kriechend unter etwas kommen, etwas unterkriechen, Dict., Cig.; — p. koga, jemandem auf Schleichwegen den Vorrang abgewinnen, Z.; betrügen, übervortheilen, Cig., Jan.; — p. se, sich unterschieben, C.
12665. podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.- Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).
12666. podlẹ̑zati, -am, vb. impf. ad podlesti, beschleichen: p. koga, C.
12667. podlívən, -vna, adj. unterschlächtig: podlivno kolo, Cig.; — rus.
12668. podlivnják, m. = podlivno kolo, Sen. (Fiz.).
12669. podlọ̑ga, f. 1) das Darunterliegende, die Unterlage, Cig., Jan.; p. pri pisanju, Z.; — biti za podlogo, zur Folie dienen, Cig.; — podolžna p., die Langschwelle, Cig. (T.); — der Lagerbaum (im Keller), Cig.; — 2) das Unterfutter (eines Kleides), Mur., Cig., Jan., C.; das zur Fütterung dienende Leder, C.; — = podpetek, der Schuhabsatz, C.; — 3) die Grundlage, das Substrat, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; izračunjavanju kaj deti v podlogo, DZ.; jemati za podlogo, zugrunde legen, DZ.; na podlogi podatkov, Levst. (Pril.), DZ.
12670. podložíti, -ím, vb. pf. 1) darunter legen, unterlegen; kamen p. pod kolo, da voz nazaj ne sili; — unterschieben, Cig., Jan.; — 2) unterfuttern, ausfuttern ( z. B. ein Kleid), Cig., Jan.; — 3) unterthänig machen: telo duši p., Vrt.; — p. se, sich unterwerfen: p. se cerkveni oblasti, SlN.; ponižno se p. in molčati, Cv.; — 4) p. se, sich obligieren, garantieren, C.
12671. podmázati, -mȃžem, vb. pf. 1) unterhalb anschmieren oder darunter schmieren; podmazan jezik imeti, zungenfertig sein, Levst. (Zb. sp.); unterhalb anstreichen, grundieren, Jan. (H.), nk.; — 2) p. koga, jemanden mit Geschenken bestechen, Cig.; podmazan hvalivec, ein gedungener Lobredner, Cig.
12672. podməkníti, -máknem, vb. pf. 1) darunterrücken, Cig.; unterschieben: nevesto p., Z.; — 2) darunter wegrücken, M.; njega stopala ne bodo podmaknjena (= ne bodo se spoteknila), Trub. (Psal.); — 3) schnipfen, C.; — 4) das Bein untersetzend umwerfen, C.; — p. koga, jemanden stürzen, C.
12673. 2. podmę́sti, -mę́tem, vb. pf. einrühren, Cig., Jan.; moko p. v juho, C., Gor.; kuharica podmete zelje z moko, BlKr.
12674. 1. podmèt, -mę́ta, m. jako redek močnik, dünnes Mehlmus, Mur., Cig., Jan., Mik., Gor.
12675. podmę̑tenica, f. = podmetenec, C., Cig., Jan.).
12676. podmítiti, -im, vb. pf. bestechen; z denarji p. koga; podmičen, bestochen.
12677. podmúriti se, -im se, vb. pf. eine tückische, finstere Miene machen, Hal.- C.; podmurjeno gledati = izpod čela gledati, BlKr.; verschmitzt blicken, Hal.- C.; — (potmuriti se, Erj. [Torb.]); — prim. muriti se.
12678. podmúrjenik, m. = podmurjenec, Goriš.).
12679. podnę̑bar, -rja, m. = poljski škrjanec, Erj. (Torb.).
12680. podnẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podnetiti; unterzünden, Jan.; — anfeuern, aneifern, Dict., Jan., C.; satan podnečuje k lakomnosti, Krelj.
12681. podnẹ́titi, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern, Cig., Jan., M.; ogenj p., Trub., Dalm.; p. pod kotel, Z.; — aufreizen, anstiften, aneifern, Jan., Cig. (T.), C., Dalm.
12682. podnovíti, -ím, vb. pf. sliko p., ein Gemälde auffrischen, Cig. (T.); ( rus.).
12683. podnọ̑žnik, m. das Trittbrett ( bes. am Webstuhl), Mur., Cig. (T.), C.; podnožnike prebirati z nogami, die Weberschemel treten, Cig.; p. pri kolovratu, Gor.; — podnožniki pri mizah, die Fußtritte an Tischen, Hip. (Orb.); — der Schemel: zemlja ima njega podnožnik biti, Trub.; — die Fußtaste der Orgel, Cig.
12684. podǫ̑ba, f. 1) das Bild; p. kamenita, iz lesa izrezana, na platno naslikana; časopis s podobami, eine illustrierte Zeitschrift; — das Ebenbild, das Porträt; — die Gestalt: v podobi belega goloba; brez podobe, gestaltlos; dvanajst ribičev je preobrnilo podobo tega sveta, Jap. (Prid.); — das Sinnbild, das Symbol; lilija je podoba nedolžnosti; v podobi, v podobah, figürlich, allegorisch, Cig., Jan., nk.; — 2) der Anschein: kakor je podoba, dem Anschein nach; kakor je vsa p., allem Anschein nach; p. je, es hat den Anschein; po vsej podobi, allem Anschein nach, DZ.; zoper vso podobo, gegen alle Wahrscheinlichkeit, DZ.
12685. podǫ́bən, -bna, adj. 1) ähnlich; podobna sta si, da bi lehko enega skril, a drugega pokazal, Erj. (Torb.); nikomur p., unförmlich; to ni ničemur podobno, das hat kein Gesicht, es hat weder Hand noch Fuß; = ni nikamor podobno, C.; zdaj je vsaj čemu podobno, jetzt hat es doch eine Gestalt, Cig.; resnici p., wahrscheinlich, Cig., nk.; podobno je, es hat den Anschein, Cig., Notr., M.; podobno je, da bi bil on to storil, M.; — podobne spojine, homologe Verbindungen ( chem.); podobno ležeče strani, homologe Seiten ( math.), Cig. (T.); — 2) fähig: p. za kaj: ona še za to ni podobna, Fr.- C.; p. si, da bi kaj tacega storil, jvzhŠt.; — 3) = spodoben, geziemend, C.
12686. podobopìs, -písa, m. die Ikonographie, Jan.
12687. podobopı̑səc, -sca, m. der Ikonograph, Cig., Jan.
12688. podobopı̑sje, n. 1) die Bilderbeschreibung, die Ikonographie, Cig.; — 2) = hieroglifsko pismo, Jan.
12689. podoboznȃnəc, -nca, m. der Bilderkundige, der Ikonolog, Cig.
12690. podoboznȃnstvọ, n. die Bilderkunde, die Ikonologie, Cig., Jan.
12691. podọ̑čən, -čna, adj. unter dem Auge befindlich: podočni zob = podočnik, Vest.; podočna kost, das Jochbein, Cig.
12692. podogovoríti se, -ím se, vb. pf. p. se s kom, sich mit jemandem ins Einvernehmen setzen, DZ.
12693. podomáčiti, -ȃčim, vb. pf. einheimisch machen, Mur., ogr.- M.; einbürgern, nationalisieren, Cig., Jan., DZ.; — p. kaj, einer Sache eine einheimische Form geben, etwas in die einheimische Sprache übersetzen, Cv.; — p. se, einheimisch werden, Cig.; — heimisch oder vertraut werden: p. se s kom, Cig., Jan., ogr.- C.
12694. podọ̑ra, f. = podvora, Erj. (Torb.), Ig (Dol.).
12695. podostríti, -ím, vb. pf. unten scharf oder spitzig machen, unterschärfen, Jan., Z.; podkovo p., Z.; kol p., jvzhŠt.
12696. podpę̑sica, f. naprava v ptičjo lov: nad jamico, potreseno s kakim zobanjem, nastavljena skril, s klinom zelo rahlo podprta, Erj. (Torb.).
12697. podpę̑tnik, m. 1) der Stiefel- oder Schuhabsatz, Cig., Zora, Tolm.)- Erj. (Torb.); — 2) = podnožišče, der Fußpunkt (Nadir), Cig., Jan., C.
12698. podpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen anfachen; ogenj p., das Feuer durch Blasen verstärken, aufblasen, Cig.; Juri zakuri, Miha podpiha, jvzhŠt.; — p. prepir, einen Streit zuschüren, Cig.; — 2) p. koga, jemanden aufhetzen, aufreizen, aufwiegeln.
12699. podpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. aufhetzen; — p. koga, jemandem etwas ins Ohr blasen und ihn dadurch aufstacheln, Cig.
12700. podpihováti, -ȗjem, vb. impf. ad podpihati, podpihniti; 1) unterblasen; — ogenj p., schüren ( fig.), Cig., Jan.; — 2) p. koga, aufhetzen; jemandem etwas in die Ohren blasen, Cig.