ko (12.501-12.600)

12501. plȗtar, -rja, m. der Korkschneider, der Korkbildner, Cig.
12502. plȗtarica, f. die Feuerunke (bombinator igneus), Erj. (Torb.).
12503. plȗtarstvọ, n. die Korkbildnerei, h. t.- Cig. (T.).
12504. plútast, adj. korkartig, Cig.
12505. plȗtəc, -tca, m. die Korkeiche (quercus suber), Jan., C., Tuš. (R.).
12506. plȗtək, -tka, m. morski p., der Meerkork (alcyonium), Erj. (Ž.).
12507. plútən, -tna, adj. = plutov, Kork-: plȗtna kislina, die Korksäure, Cig.
12508. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Gor.; riba pluje, Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
12509. plȗtnik, m. die Schwertlilie (iris), Štrek., Erj. (Torb.).
12510. plútov, adj. Kork-: plutova kislina, die Korksäure, Cig. (T.).
12511. plutovína, f. das Korkholz, Cig., Jan., DZ., Nov.- C.
12512. plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Gor.)- Levst. ( Glas.).
12513. plúžən, -žna, adj. zum Pflug gehörig, Pflug-; plȗžna kola ali kolca, die Pflugräder, Z., Vrt.; plužno železje, Cv.
12514. plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften ( v. Fröschen), Cig.
12515. plȗžje, n. 1) plužna kola z drevesom vred, Gor.; — 2) = plužna, das Vordergestell des Pfluges, Cig.
12516. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
12517. poápniti, -im, vb. pf. bekalken, Cig.; mit Kalk begießen, Nov.; einkalken: p. kože, Cig.
12518. pobáhati se, -am se, vb. pf. ein wenig prahlen, eine Prahlerei aussprechen; pobahal se je, da ni nikomur nič dolžan.
12519. pobȃrati, -am, vb. pf. = povprašati, fragen, Mur., Cig., Jan., Kor.
12520. pobáviti, -bȃvim, vb. pf. p. koga, jemanden eine Zeit lang aufhalten, C.
12521. pobəckáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern; — p. koga, jemanden anspornen, Svet. (Rok.).
12522. pobẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht, Cig., Jan., DZ., Danj.- Valj. (Rad); p. iz vojske, die Feldflucht, Cig.; na pobegu biti, auf der Flucht (Wanderung) sein, Kres; — die Desertion, DZ.
12523. pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) weiß machen: sneg je pobelil hribe; — mož se je pobelil, der Mann ist grau geworden, Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, jemanden einmehlen, Cig.; — ausweißen, tünchen: sobe, hišo p.; — glühend machen: p. peč, Polj.; — 2) durch Weißen verbrauchen: mnogo apna p., viel Kalk verweißen, Cig.
12524. pobèr, -bę́ra, m. 1) die Collectur, Meg., Dict.- Mik., Valj. (Rad); pǫ́ber, -bera, Ist.- Erj. (Torb.); — 2) (pri mlinih) voda na p., frei auffallendes Wasser, Dol.
12525. poberáč, m. 1) der Absammler, Mur.; — der Aufsammler, Mur.; — 2) der Handkorb, Gor.
12526. pobèr-bábica, f. = poberuhinja, Notr.).
12527. poberúh, m. 1) der Sammler ( zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.- Let. 1879, 13.
12528. pobəzáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stupfen, mit einer stumpfen Spitze stechen; s palico, šibo koga p., v kaj p.
12529. pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, ein wenig biesen: krava je malo pobezljala.
12530. pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.
12531. pobíranje, n. das Aufklauben, das Auflesen; p. sadja; das Einsammeln, die Einhebung: p. davkov, desetine.
12532. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
12533. pobístriti, -bı̑strim, vb. pf. 1) aufmuntern, aneifern, C., ogr.- M.; — 2) hell, klar machen: p. oko, Bes.
12534. pobíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) zusammenschlagen, zusammenhauen; toča je pri nas vse pobila; okna komu p.; — niederhauen, todtschlagen; okuženo živino p.; vse sovražnike p.; — ceno p., den Preis herabsetzen, Cig. (T.); p. vrednost denarja (devalvieren), Cig. (T.); — p. dolg, eine Schuld abstoßen, Cig.; — refutieren, widerlegen: p. kaj, C., Z.; abtrumpfen: p. koga, Cig.; dokaz p., einen Beweis entkräften, Cig., Jan.; — p. s karto, abstechen, Cig.; — entmuthigen, entherzigen; ta nesreča ga je zelo pobila; pobit, niedergeschlagen, traurig; — 2) anschlagen, aufschlagen; pobito sadje, angeschlagenes Obst, Cig.; ves pobit je (voll Contusionen); p. si glavo; pobiti se, sich an-, aufschlagen; pala je in se nekoliko pobila; — 3) p. se, sich schlagen, die Schlacht liefern, Cig.
12535. poblagorováti, -ȗjem, vb. pf. p. koga, jemanden beglückwünschen, Z.
12536. poblátiti, -blȃtim, vb. pf. mit Koth beschmutzen; p. koga, se.
12537. poblǫ́diti, -im, vb. pf. verpantschen: vino p., poblojeno vino, Cig., Jan., Nov.- C.; — pleme se je poblodilo z nekdanjimi Bolgari (hat sich zum Nachtheil vermengt), Navr. (Kop. sp.).
12538. pobòj, -bója, m. 1) die Schlägerei; v pobojih, Ravn.- Valj. (Rad); bil je spet p. to noč, jvzhŠt.; iz tega je bil neko nedeljo strašan poboj, Navr. ( Vod. sp.); — die Schlacht, Jan.; hud poboj med dvema armadama, Cig.; užugal je njegove vojske v nekoliko pobojih, Ravn.; — 2) der Todtschlag, Mur., Cig., Jan., M.; bratovski p., Jsvkr.; die Niederlage (eines Heeres), Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Dalm., Kast.
12539. pobolẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) eine Zeit lang, ein wenig schmerzen, Cig.; včasi me kaj poboli, Z.; nikoli ga nič ni pobolelo, Ravn.; — 2) nachschmerzen, Cig.
12540. pobósti, -bódem, vb. pf. niederstechen: z rogovi koga p., Cig.; — übel zurichten: pust me je pobodel, Ljub.
12541. pobǫ́tati, -am, vb. pf. ausgleichen, begleichen; dolg p.; jedno z drugim p., gegen einander aufgehen lassen, Cig.; p. s kom, mit jemandem abrechnen, Cig.; — p. se s kom, mit jemandem quitt werden, Cig., C.
12542. pobǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. bemitleidend o. liebkosend streicheln.
12543. pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
12544. pobrazdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen; pri jedi vse okoli sebe p.
12545. pobrı̑gati se, -am se, vb. pf. sich bekümmern, Jan. (H.); p. se za kako reč, nk.; — prim. briga.
12546. pobȓskati, -am, vb. pf. ein wenig scharren: kokoš je pobrskala po pesku.
12547. pobrúsiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schleifen; — 2) nachschärfen, Mur., Cig.; s kamenom nabrušeno koso z oslo p., Dol.
12548. pǫ́cati, pǫ̑cam, vb. impf. = pokati, bersten, C., Štrek.; roke mi pocajo od mraza, Erj. (Torb.); svetlica cinkova poca, Erj. (Min.); grozdje premehkih lupinic poca, Vrtov. (Vin.); — knistern: ogenj poca, Z.
12549. pocel, m. eine Art Kopfschmuck der Weiber, C.; — prim. pocelica.
12550. pocelica, f. eine Art Haube, vzhŠt., ogr.- C.; — eine Art Kopfschmuck an der kroat. Grenze, C.; — prim. hs. pocelica, eine Art Kopfbedeckung, iz it. pezzuola, Sacktuch, C.
12551. pocẹ́liti, -im, vb. pf. nach einander heilen; vojakom rane p.
12552. pocẹ́piti, -im, vb. pf. 1) nach einander spalten, verspalten: vsa drva p.; — 2) nacheinander pfropfen: veliko divjakov p.; — 3) durch Impfen verbrauchen, verimpfen, Cig.
12553. pocę̑snje, f. pl. das Geld, das der Prediger für die Gebete bekommt, die er für die Verstorbenen nach der Predigt verrichtet, M., C.
12554. pocíniti, -im, vb. pf. 1) verzinnen; — 2) mit Glasur überziehen, M.; — 3) mit Eis überziehen: drevje je pocinjeno, če dež po njem zmrzne, Dol.; — 4) p. se, trotzig werden, etwas trotzig verweigern, ko>Savinska dol.ko>
12555. pocmr̀k, -cmŕka, m. der Schlürflaut: kadar je v lakomnici že malo tekočine, sliši se pocmrk, (pócmrk) BlKr.
12556. pocmúliti, -im, vb. pf. aussaugen: mehko hruško p., vzhŠt.- C.
12557. pocurẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach rinnend hervorkommen: pocurelo je (vino) iz soda.
12558. pocúzati, -am, vb. pf. absaugen; (die Mutterbrüste) aussaugen, Z.; vse mleko je otrok materi pocuzal.
12559. pocvẹ̑tək, -tka, m. = drugi, jesenski cvet, die Nachblüte, Tolm.)- Erj. (Torb.).
12560. pocvitováti, -ȗjem, vb. impf. Nachblüten treiben, Erj. (Torb.).
12561. počȃk, m. das Warten: na počak (dati, vzeti i. t. d.), auf Borg, Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.), BlKr., jvzhŠt.; na p. puščeni coli, der creditierte Zoll, DZ.; na večen počak, ohne Hoffnung auf Rückerstattung, Z.
12562. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
12563. počakávati, -am, vb. impf. = počakovati, Mur., Met.
12564. počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje ( Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.
12565. počȃsi, adv. langsam; p. iti, delati; voda p. teče; "počasi po kamenju!" reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo dokazovati, a dela logične skoke, Erj. (Torb.).
12566. počastíti, -ím, vb. pf. Ehre erweisen, beehren; p. koga s streljanjem; počaščen, beehrt, geehrt, Cv.
12567. počéhati, -ham, vb. pf. 1) = podrgniti: p. se ob čem ali kom, LjZv.; — 2) = počesati, kämmen, Jan.
12568. počẹ̑njati, -am, vb. impf. ad početi; 1) anfangen; — 2) beginnen, treiben, thun; kaj pa počenjate, otroci? vsakojake reči p.
12569. počepı̑n, m. 1) der Hocker, Z.; — 2) p. je fižol, ki nizko raste, Svet. (Rok.).
12570. počerȃnka, f. neka goba (menda: agaricus campestris), Erj. (Torb.).
12571. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
12572. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Tolm.)- Erj. (Torb.).
12573. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
12574. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
12575. počı̑tkinọ, adv. so ziemlich viel, (tudi: počı̑tkənọ) Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
12576. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.
12577. počivȃłski, adj. Rast-: počivalsko mestce, Trub. (Post.).
12578. počrẹ̑znica, f. 1) vrv, ki se dene počrez pod breme, Erj. (Torb.); — 2) dolga žaga za dva človeka, (počeznica) Tolm.
12579. počrgotáriti, -ȃrim, vb. pf. hinkritzeln: p. komu kaj, Let.
12580. počŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, schwärzen; s sajami p., Cig.; — 2) verschwärzen: p. koga pri kom.
12581. počȗtək, -tka, m. 1) die Empfindung, Mur., Jan.; — 2) der Sinn, Mur.; pl. počutki, die Sinne: svojih počutkov ne v moči imeti, seiner Sinne nicht mächtig sein, Cig.; duh se ne zapopade z našimi počutki, Jap. (Prid.); Da ga ne bode žgalo, Ne bolelo, ne srbelo, v vseh njegovih počutkih Zunaj in znotraj! (zagovor), Erj. (Torb.).
12582. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
12583. podáč, m. = podajač, orodje, s katerim se kaj podaja, Erj. (Torb.).
12584. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Tolm.)- Štrek. (Let.).
12585. podajȃłnik, m. 1) die Reichgabel, Guts., Cig., Jan., Gor., zapŠt.; — 2) = podajač 3), der Schieber, Cig., ko>Savinska dol.ko>
12586. podȃjanje, n. 1) das Hinreichen; — die Handlangung; — 2) das Zusetzen, die Hetze: s podajanjem koga odgnati, jemanden forthetzen, Cig.; — das Durchhecheln; — prim. podajati.
12587. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
12588. podánja, f. = kotlasta dolina, Erj. (Torb.).
12589. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
12590. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
12591. podbȃdati, -am, vb. impf. ad podbosti; anspornen; p. konja, Cig.
12592. podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.- Mik., Ip.- Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Št.)- Erj. (Torb.).
12593. podbẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, Dol.- Z., Erj. (Torb.); ohrenblättriger Wippacher, Trumm.
12594. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
12595. podbístriti, -bı̑strim, vb. pf. p. konja, dem Pferde die Sporen geben, Št.- Z., Npes.- Pjk.
12596. podbósti, -bódem, vb. pf. die Sporen geben: p. konja, Cig.; — anspornen, anreizen, Cig. (T.).
12597. podbrȃdək, -dka, m. 1) der fleischige, herabhängende Theil unter dem Kinn, das Unterkinn (der Koder); — das Kinn, Mur., Valj. (Rad); — 2) die Wamme des Rindes, C.; — 3) das Bartläppchen des Hahnes: petelinovi podbradki, Cig., Jan., C.
12598. podbrę̑cati, -am, vb. pf. aufschürzen, Z.; p. si obleko z motvozom, Bes.
12599. podbrẹ̑žina, f. eine vom Wasser unterwühlte Uferstelle, Št.)- LjZv.
12600. podbríti, -brı̑jem, vb. pf. den Bart rasieren; p. se, sich den Bart rasieren; — p. koga, betrügen, C.