Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (12.068-12.167)

  1. pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
  2. pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
  3. pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Erj. (Torb.).
  4. 2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
  5. pašánog, m. = pašenog, Erj. (Torb.), Mik.
  6. pášena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
  7. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
  8. pašẹ́vati, -am, vb. impf. zu weiden pflegen, Jan., Erj. (Torb.).
  9. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
  10. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
  11. patoglȃvəc, -vca, m. 1) der Dickkopf, C.; — 2) die Kaulquappe, vzhŠt.- C.; — 3) der Zwerg, vzhŠt.- C.; — prim. paglavec.
  12. pátrka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
  13. patúš, m. der Zwerg, der Krüppel (vedno v prezirljivem pomenu), Tolm.)- Erj. (Torb.); (iz furl., Štrek. [Arch.]).
  14. páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
  15. pȃvha, f. podklada pri sodu, da se ne vali, prim. pavša.
  16. paviljōn, m. eleganten šotor ali kolibica s stožkasto streho, der Pavillon.
  17. pávola, f. 1) die Baumwolle; strelna p., die Schießbaumwolle, Levst. (Nauk); — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — iz nem.
  18. pazdę̑r, m. 1) ein kleines, beim Brecheln abfallendes Stückchen des holzigen Theiles des Flachsstengels, die Age, Mur., Mik., nk.; ( nav. pezdir); — 2) kačji p., der Tausendfuß, die Schnurassel (iulus sp.), Erj. (Torb.).
  19. pazdę̑rnat, adj. voll Agen, Mur.; pazdernate konoplje, DZ.
  20. pȃzduha, f. die Achselhöhle; pod pazduho peljati, am Arme führen; za pod pazduho se voditi, Arm in Arm gehen; obesiti se komu za pod pazduho, Jurč.; — izpod pazduhe jemati, improvisieren, Cig.; — (govori se največ: pazha).
  21. páze, f. pl. lesica ali lesena vrata pri medernji (ogradi za koze ali ovce), Erj. (Torb.); — plot od krajevcev, Erj. (Torb.); — die Giebelverschalung, Tolm.
  22. páziti, pȃzim, vb. impf. achtgeben, aufmerksam sein, aufpassen; pazi! pazite! aufgeschaut! p. na kaj, na koga; p. na živino; — p. nad čim, die Aufsicht über etwas haben, Levst. (Nauk); — p. česa, auf etwas achtgeben, Vrt.; p. občinskega prida, die Gemeindeinteressen vertreten, Levst. (Nauk); — p. koga, auf jemanden aufpassen, jemanden beobachten, Svet. (Rok.); pazili so ga mejači, da bi ga kje zasledili, Levst. (Zb. sp.); p. kaj, auf etwas merken, C.; — p. se, sich inacht nehmen, auf seiner Hut sein; p. se česa, Cig. (T.), Vrt., Svet. (Rok.); Preganjanja se pazi in razpora, Str.
  23. pȃzka, f. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Mur.; pazko imeti na koga (kaj), Cig., Levst. (M.), Danj. (Posv. p.); na goske pazko imeti, Npes.- Kres; pazko držati na kaj, sein Augenmerk auf etwas richten, Levst. (Pril.); pod pazko, unter Aufsicht, Levst. (Pril.); p. nad lovom, die Beaufsichtigung der Jagd, Levst. (Nauk).
  24. pázovnik, m. s trt spletena vrata pri skednju ali seniku, Erj. (Torb.); — prim. paze.
  25. pȃzuha, f. = pazduha, Habd.- Mik., Jan.; škornje je vrgel črez pazuho, LjZv.
  26. páža, f. ein nasser Erdklumpen, womit man etwas stopft oder füttert, C. — das Rasenstück, C., Valj. (Rad).
  27. pážiti, pȃžim, vb. impf. mit Brettern verkleiden, ausschalen, Cig., Jan.; — die Wände mit Stroh füttern, C.; — (die Fugen) verstopfen, Mur., C., Dol., Mur.
  28. pecáti, -ȃm, vb. impf. 1) tätscheln, Fr.- C.; — 2) stechen, C.; kača z jezikom peca (züngelt), C.; — prim. pacati 2).
  29. pę̑č, -ı̑, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.- Mik., Fr.- C., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.- C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.- C.; prim. 1. peča 2).
  30. 1. pèč, péča, m. = skrb, sitnost, die Plage, Tolm.)- Štrek. (Let.).
  31. 2. pèč, pę́ča, m., Erj. (Torb.), pogl. 1. beč 2).
  32. 1. pę́ča, f. 1) die Felsenhöhle, die Grotte, Erj. (Torb.), Štrek.; — 2) der Gram, Mik., Rez.- C., Štrek. (Let.); veliko pečo imeti, Rez.- C.; tudi: péča, Tolm.)- Erj. (Torb.), GBrda.
  33. 2. pẹ́ča, f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.- C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. ( Vest.), Mik. (Et.).
  34. pečȃnje, n. die Beschäftigung (mit einer Sache), der Verkehr (mit einer Person); p. s čim, s kom; bes. verbotener Umgang, M.
  35. pečȃt, f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630- Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv.
  36. pečáti se, -ȃm se, vb. impf. sich abgeben, sich befassen; p. se z vinstvom, z rokodelstvom; škoda je s tem se pečati, es lohnt sich der Mühe nicht; p. se s kom, sich mit jemandem abgeben, Umgang pflegen; p. se z ljudmi svoje vrste, mit seinesgleichen umgehen, Cig.; besonders: unerlaubten (geschlechtlichen) Verkehr pflegen, Cig.; — p. se za kaj, sich um etwas kümmern, Cig.; p. se za gospodarstvo, Zora; pečali so se za napredek, Jurč.; — (redkeje: pečati [brez: se]: ne pečaj v mene, lass mich in Ruhe! BlKr.- M.); — prim. pačati se, — iz it. pacciare, Mik. (Et.); impacciare, stören, impacciarsi, sich einlassen.
  37. pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.- C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.
  38. 1. pę̑čək, -čka, m. za pečkom, im Ofenwinkel, Jurč.; pust za pečkom, velika noč pod oknom, Dol.- DSv.; — prim. zapeček.
  39. 2. pəčə̀k, -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Hal.- Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Ist.)- Erj. (Torb.).
  40. pečeníca, f. 1) = pečena repa, Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Erj. (Torb.), Ben.- C., Goriš.).
  41. pečenják, m. 1) eine Art Kuchen: der Topfkuchen, Št.- Cig., Jan., Slom.- C., C.; der Gugelhupf, C.; — 2) der Bratrost, C.
  42. pečenjár, -rja, m. der Bratkoch, Cig.
  43. pečenjáriti, -ȃrim, vb. impf. Bratkoch sein, Fleisch braten, vzhŠt.- C.
  44. pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.- C.; — 2) = pečena hruška, Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  45. pečę̑nkar, -rja, m. der Bratkoch, Cig.; — der Bratenverkäufer, Bes.
  46. péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
  47. 1. pečíca, f. 1) ein kleiner Ofen, M., Gor., Dol.; der Brantweinbrennofen, jvzhŠt.; der Brennofen der Töpfer, Cig.; — die Bratröhre, V.-Cig.; — 2) — kamenček, das Steinchen, Rez.- C.; — 3) = kopriva, Cig.
  48. 2. pẹ́čica, f. 1) dem. peča; ein weibliches weißes Kopftuch z. B. für ein Kind; — 2) das Darmfell, das Gekröse (mesenterium); tolsto gubo, ki jo dela potrebušnica na želodcu in na črevih, imenujemo pečico (Netz), Erj. (Som.); — der Netzbraten, Dol.; — 3) die Halswamme des Rindes, BlKr.
  49. 2. pəčkà, f. = peček 2), der Obstkern (von Äpfeln, Birnen, Trauben u. dgl.), Cig., Dol., Notr.; denarja kakor pečka na jablani, kakor bučnih pečka, Jurč.
  50. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
  51. pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.
  52. pečník, m. 1) ein gemauerter Sitzplatz im Ofenwinkel, die Ofennische, C., der Heizer: Sajegulec in pečnik, Levst. (Zb. sp.); (bei Schmelzhütten), Cig.; — 3) der Backgast, der sein Brot dem Bäcker zum Backen bringt, Cig.; — 4) der Felsbewohner, Cig., Jan.; — 5) die Sandnelke, Ravn.- Cig.; die Karthäuser-Pechnelke (lychnis Carthusianorum), C., Medv. (Rok.); — die Aurikel (primula auricula), Zv.
  53. pečnína, f. das Ofengeld, das für den Gebrauch eines fremden Backofens gezahlt wird, das Backgeld, Cig.
  54. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
  55. pẹgáš, m. pegast konj: der Braunschecke, (pegaž) Cig.
  56. pẹ́gavka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
  57. pēgaz, m. bajeslovni krilati konj, der Pegasus, Cig., Jan.
  58. pəhȃłnik, m. 1) der Stößel, M.; — 2) der Riegel, SlGradec- C.; — 3) der Schrothobel ("s katerim mizar posname največje kosmatine"), Lašče- Erj. (Torb.).
  59. pehár, -rja, m. 1) der Becher, Mur., C., Habd.- Mik., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); iz zlatih peharjev piti, Jsvkr.; — 2) die stroherne Backschüssel für den Brotteig, der Backkorb; nav. péhar, pehárja (pehára); — 3) der Bienenstrohkorb, C.; — prim. stvn. behhar, pehhari, lat. bicarium, Mik. (Et.); prim. tudi srvn. peichar, Bienenkorb, Levst. (Rok.).
  60. pehárəc, -rca, m. dem. pehar; 1) ein kleiner Becher, Habd.; pila je iz njegovega peharca, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Brotkorb, Valj. (Rad).
  61. 1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.
  62. 2. pəháti, -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich ( z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
  63. pę̑hič, m. neka hruška, Erj. (Torb.); — prim. 2. peh, 2. pah 4).
  64. pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
  65. péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.
  66. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
  67. pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  68. peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.
  69. pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.
  70. pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.- C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
  71. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Prim., Cig., Štrek., Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Erj. (Torb.).
  72. pélen, m. = pelin, GBrda- Erj. (Torb.); pelèn, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.); pélen, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.).
  73. pelès, -ę́sa, m. der Blank (eine Rebenart), Cig., Erj. (Torb.), jvzhŠt.- Trumm.
  74. pelískniti, -ı̑sknem, vb. pf. platschend schlagen: p. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, jvzhŠt.
  75. péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren ( trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren ( intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).
  76. peljúziti se, -ȗzim se, vb. impf. = zaganjati se: p. se v koga, Notr.
  77. peljúzniti se, -ȗznem se, vb. pf. p. se na koga, jemanden überfallen, SlN.
  78. pelka, f. = pelek, der Apfel-, Birn-, Traubenkern, Prim.- Cig., Nov.- C.; (pə̀ljka, Tolm.], plę́ka, Tolm.]- Erj. [Torb.]).
  79. pelkíca, f. neko jabolko, Tolm.)- Erj. (Torb.).
  80. 2. péntlja, f. der Obststiel, der Traubenkamm, (penklja) Jarn., Cig., M.; prazne pentlje (penklje) visijo po trti, Št.).
  81. pę́nzija, f. pokoj, pokojnina, die Pension, Cig., nk.
  82. pepelík, m. unreines kohlensaures Kali, die Pottasche, Cig., Jan., Levst. (Nauk).
  83. pepelíti, -ím, vb. impf. 1) mit Asche bestreuen, äschen; — 2) zu Asche brennen, einäschern, Cig.; ogenj je pepelil delo človeško, DSv.; — 3) p. se, aschfarbig werden, Ščav.- C.
  84. pepinək, -nka, m. neko jabolko: der Pipping, Cig.
  85. péprščnica, f. der Pfefferapfel, Fr.- C., Erj. (Torb.).
  86. peráč, m. 1) der Wäscher, C.; — 2) = perača, Štrek. (LjZv.).
  87. perȃčəc, -čca, m. neka kožna bolezen na otrocih, Erj. (Torb.); ( nam. perečec?).
  88. peráčiti, -ȃčim, vb. impf. ( eig. mit dem Waschbleuel die Wäsche schlagen), mit der flachen Hand schlagen, ko>Celjska ok.ko>
  89. perẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) modern, morsch werden, Mur., Cig., Mik., C.; obleka, platno peri, Ig (Dol.); — perẹ́l, modernd, Mik.; perelo platno, Z.; — 2) brennen, glühen, Nov.- C.; pereči ogenj, das Hautfeuer, das Antoniusfeuer (eine Schweinekrankheit), Cig., Erj. (Torb.); — pereči ogenj, der Brand an Bäumen, Gor.)- Erj. (Torb.); pereče drevje, brandige Bäume, Cig.
  90. pergamēnt, m. koženica, das Pergament.
  91. pergamōtica, f. die Bergamottenbirne, C.; rižasta, francoska, jesenska, velikonočna p., C.
  92. 1. perína, f. 1) eine glühende Kohle, Jan., Ščav.- C.; — 2) der Abfall von brennenden Leuchtspänen, C.; — 3) leuchtendes Moderholz, Z.; — morsches Holz, Cig., Jan.
  93. 2. perína, f. 1) = perutnina, V.-Cig.; — 2) das Federbett, Cig., Jan.; — 3) ein großes Blatt (von Kohl, Rüben u. dgl.), C., Vest.
  94. 2. perı̑nje, n. coll. 1) Federzeug, C.; — 2) große Blätter (von Kohl, Rüben u. dgl.), Nov., Vest., Fr.- C.; perinja nabrati za svinje, jvzhŠt.
  95. perı̑nka, f. das Blatt (von Salat, Kohl, Rüben u. dgl.), jvzhŠt.
  96. pę́riti, -im, vb. impf. 1) mit Federn versehen, fiedern, Cig., Jan.; p. se, Federn bekommen, sich befiedern, Cig., Jan., C.; — 2) grablje, brano p., den Rechen, die Egge mit Zähnen, Zacken versehen, C.; p. kolo, ein Rad mit Speichen versehen, Blc.-C.; dreto p. = ščetino v njo vdevati, Fr.- C.
  97. pę́rje, n. coll. 1) Federn; gosje, pisano, mehko p.; p. mu je zraslo = er ist hochmüthig geworden, Z.; — 2) Blätter; zeleno, gosto, drobno p.; — 3) der untere Theil des Bergbohrers, der Zwicker, V.-Cig.
  98. permutacı̑jski, adj. Permutations-: permutacijsko število, Cel. (Ar.).
  99. pérnahti, f. pl. das Fest der Epiphanie, Guts., Mur., Jan., Rož. ( Kor.), Rez.- Navr. (Let. 1886, 91.); — prim. bav. berchtennacht (istega pomena), Mik. (Et.).
  100. pę́rniti, pę̑rnem, vb. pf. vermodern, morsch werden: bukov les hitro perne, Svet. (Rok.).

   11.568 11.668 11.768 11.868 11.968 12.068 12.168 12.268 12.368 12.468  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA