ko (12.001-12.100)

12001. pȃjštva, f. die Dörrkammer, der Dörrofen; — = bajta, KrGora; — prim. bav. badstuben, ein Nebenhäuschen mit Backofen, Flachsdörre etc., Štrek. (Arch. XIV. 433.).
12002. pakədráti, -ȃm, vb. impf. entstellen, C.; prim. pakodrati, pakudrati.
12003. pākfon, m. kovinska zmes z bakrom, der Pakfong.
12004. páklẹst, m. der abgehauene Ast, der Prügel, Fr.- C., ko>Savinska dol.ko>
12005. pȃłčən, -čna, adj. Daumen-; — palčno kolo, das Kammrad, Cig.; palčno kolo v mlinu pri žagi, Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; (palčeno k., Cig. [T.]); — Zoll-: palčna mera, das Zollmaß, Cig.
12006. pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Tolm.)- Štrek. (Let.).
12007. pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), ( z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel ( mont.), Cig. (T.).
12008. pálica, * f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.- C.; = rimske palice, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
12009. palíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.- C.
12010. páličnice, f. pl. der Orion, ein Gestirn, Ip.- Erj. (Torb.).
12011. palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.
12012. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
12013. 1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
12014. palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
12015. pȃljkar, -rja, m. = paberkovavec, der Ährenleser, Cig., Jan.; — prim. paljkati.
12016. pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
12017. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
12018. pámolje, f. pl. = motoroge pri kolesu, Gor.
12019. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
12020. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
12021. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
12022. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
12023. pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
12024. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
12025. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
12026. pánta, f. = pant 1), ko>Krasko>.
12027. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
12028. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
12029. papadávkati, -am, vb. impf. = prepevati kakor prepelica, C.
12030. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
12031. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
12032. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
12033. paradížič, m. neko jabolko, Dict.
12034. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
12035. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
12036. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
12037. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
12038. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
12039. parcēlski, adj. Parcellen-: parcelsko število, DZ.
12040. párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.
12041. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
12042. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
12043. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
12044. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
12045. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, C.
12046. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
12047. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
12048. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
12049. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
12050. pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Nov.; — prim. parna.
12051. pármati, -am, vb. impf. gedeihen, eine gute Ernte versprechen (von Feldfrüchten), Jan., C.
12052. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
12053. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
12054. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Goriš.).
12055. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
12056. 2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
12057. 3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
12058. pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
12059. pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Dol.
12060. pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
12061. pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Erj. (Torb.).
12062. pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
12063. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
12064. pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Erj. (Torb.).
12065. pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
12066. pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
12067. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
12068. pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
12069. pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
12070. pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Erj. (Torb.).
12071. 2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
12072. pašánog, m. = pašenog, Erj. (Torb.), Mik.
12073. pášena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
12074. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
12075. pašẹ́vati, -am, vb. impf. zu weiden pflegen, Jan., Erj. (Torb.).
12076. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
12077. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
12078. patoglȃvəc, -vca, m. 1) der Dickkopf, C.; — 2) die Kaulquappe, vzhŠt.- C.; — 3) der Zwerg, vzhŠt.- C.; — prim. paglavec.
12079. pátrka, f. neka hruška, Erj. (Torb.).
12080. patúš, m. der Zwerg, der Krüppel (vedno v prezirljivem pomenu), Tolm.)- Erj. (Torb.); (iz furl., Štrek. [Arch.]).
12081. páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
12082. pȃvha, f. podklada pri sodu, da se ne vali, prim. pavša.
12083. paviljōn, m. eleganten šotor ali kolibica s stožkasto streho, der Pavillon.
12084. pávola, f. 1) die Baumwolle; strelna p., die Schießbaumwolle, Levst. (Nauk); — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — iz nem.
12085. pazdę̑r, m. 1) ein kleines, beim Brecheln abfallendes Stückchen des holzigen Theiles des Flachsstengels, die Age, Mur., Mik., nk.; ( nav. pezdir); — 2) kačji p., der Tausendfuß, die Schnurassel (iulus sp.), Erj. (Torb.).
12086. pazdę̑rnat, adj. voll Agen, Mur.; pazdernate konoplje, DZ.
12087. pȃzduha, f. die Achselhöhle; pod pazduho peljati, am Arme führen; za pod pazduho se voditi, Arm in Arm gehen; obesiti se komu za pod pazduho, Jurč.; — izpod pazduhe jemati, improvisieren, Cig.; — (govori se največ: pazha).
12088. páze, f. pl. lesica ali lesena vrata pri medernji (ogradi za koze ali ovce), Erj. (Torb.); — plot od krajevcev, Erj. (Torb.); — die Giebelverschalung, Tolm.
12089. páziti, pȃzim, vb. impf. achtgeben, aufmerksam sein, aufpassen; pazi! pazite! aufgeschaut! p. na kaj, na koga; p. na živino; — p. nad čim, die Aufsicht über etwas haben, Levst. (Nauk); — p. česa, auf etwas achtgeben, Vrt.; p. občinskega prida, die Gemeindeinteressen vertreten, Levst. (Nauk); — p. koga, auf jemanden aufpassen, jemanden beobachten, Svet. (Rok.); pazili so ga mejači, da bi ga kje zasledili, Levst. (Zb. sp.); p. kaj, auf etwas merken, C.; — p. se, sich inacht nehmen, auf seiner Hut sein; p. se česa, Cig. (T.), Vrt., Svet. (Rok.); Preganjanja se pazi in razpora, Str.
12090. pȃzka, f. das Achtgeben, die Aufmerksamkeit, Mur.; pazko imeti na koga (kaj), Cig., Levst. (M.), Danj. (Posv. p.); na goske pazko imeti, Npes.- Kres; pazko držati na kaj, sein Augenmerk auf etwas richten, Levst. (Pril.); pod pazko, unter Aufsicht, Levst. (Pril.); p. nad lovom, die Beaufsichtigung der Jagd, Levst. (Nauk).
12091. pázovnik, m. s trt spletena vrata pri skednju ali seniku, Erj. (Torb.); — prim. paze.
12092. pȃzuha, f. = pazduha, Habd.- Mik., Jan.; škornje je vrgel črez pazuho, LjZv.
12093. páža, f. ein nasser Erdklumpen, womit man etwas stopft oder füttert, C. — das Rasenstück, C., Valj. (Rad).
12094. pážiti, pȃžim, vb. impf. mit Brettern verkleiden, ausschalen, Cig., Jan.; — die Wände mit Stroh füttern, C.; — (die Fugen) verstopfen, Mur., C., Dol., Mur.
12095. pecáti, -ȃm, vb. impf. 1) tätscheln, Fr.- C.; — 2) stechen, C.; kača z jezikom peca (züngelt), C.; — prim. pacati 2).
12096. pę̑č, -ı̑, f. 1) der Ofen; železna, lončena p.; p. na okno, der Schachtofen, Cig. (T.); p. na volka, der Blauofen, V.-Cig.; p. postaviti, einen Ofen setzen, Cig.; p. zakuriti, den Ofen heizen; v peči zakuriti; za pečjo sedeti, hinter dem Ofen hocken; p. podpirati, den Ofen hüten, Cig.; tema je, kakor v peči; — 2) der Fels, das Felsenstück, Mur., Cig. (T.), Gor.- Mik., Fr.- C., ein ungeheures Felsstück, Cig.; grob v kamenato peč izsekan, Trub.; pl. peči, die Felsengegend, C.; — der Stein (peć), Rez.- C.; — 3) der Kummer, der Gram, Rez.- C.; prim. 1. peča 2).
12097. 1. pèč, péča, m. = skrb, sitnost, die Plage, Tolm.)- Štrek. (Let.).
12098. 2. pèč, pę́ča, m., Erj. (Torb.), pogl. 1. beč 2).
12099. 1. pę́ča, f. 1) die Felsenhöhle, die Grotte, Erj. (Torb.), Štrek.; — 2) der Gram, Mik., Rez.- C., Štrek. (Let.); veliko pečo imeti, Rez.- C.; tudi: péča, Tolm.)- Erj. (Torb.), GBrda.
12100. 2. pẹ́ča, f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.- C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. ( Vest.), Mik. (Et.).