ko (11.968-12.067)

11968. ǫ́ža, f. 1) der Strick: odvezovati ože, Levst. (Zb. sp.); prim. ože; — 2) = ozkost, die Enge, Z.
11969. ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.- C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Tolm.), Štrek. (Let.).
11970. ožárjenka, f. neko jabolko, Goriš.)- Erj. (Torb.).
11971. 2. ožȃrnica, f. = kopriva (urtica), Erj. (Torb.).
11972. ožę̑htati, -am, vb. pf. (die Wäsche) im Laugenwasser brühen, beuchen; — o. koga, jemanden strenge tadeln, Cig.
11973. ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
11974. ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Tolm.]- Štrek. [Let.]).
11975. ožę̑pəc, -pca, m. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Erj. (Torb.); podstava: hyssopus, Mik.; ( Pfefferkraut se imenuje po nemško tudi wilder Ysop).
11976. ožę́ti, ožámem, ožmèm, vb. pf. ausdrücken, auspressen; o. pomarančo, Cig.; o. grozd v kozarec, Ravn.; — auswinden, ausringen: o. perilo; — ožet človek, ein Mensch ohne Saft und Kraft, C.; — ožę̑t, compress, C.; klein und dick, Z.
11977. ožgánəc, -nca, m. die Schmiedkohle, Nov.- C.
11978. ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).
11979. ožgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen, abbrennen; o. kol, Cig.; o. lončenino, Mur.; o. se, sich verbrennen; — ansengen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo ožgalo, Cig.; — o. koga, jemanden abprügeln, Cig.; — 2) = užgati, anzünden, Notr.
11980. ožı̑mčək, -čka, m. = ožemček, Notr.)- Erj. (Torb.).
11981. ožíti, -žı̑jem, vb. pf. lebendig werden, C.; aufleben: studenci so zopet ožili, Erj. (Torb.).
11982. ožítiti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen: ožiti se žito ( n. pr. pšenica), kadar dobode zrnje, Erj. (Torb.).
11983. oživíti, -ím, vb. pf. 1) lebendig machen, zum Leben erwecken; mrtvega o.; — o. se, lebendig werden; — avivieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) wieder aufleben machen, erquicken, erfrischen, beleben: druščino o., Cig.; oglje o., die Kohlen anschüren, Cig.; barve o., die Farben auffrischen, Cig.; o. se, wieder aufleben.
11984. ožúliti, -im, vb. pf. 1) eine Schwiele verursachen; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ožulil; o. si noge s hojo, sich wund gehen; o. se, sich wund reiben, Schwielen bekommen; o. se z ježo, sich wund reiten; — 2) reibend waschen, abribeln; perilo o., Št.
11985. pa-, praef. ( adv.) znači nekaj poznejšega, slabejšega, nepravega: patoka, der Trebermost; paberek, das bei der Nachlese Gesammelte; pasterek, der Stiefsohn; (besede v novejšem času po vzgledu teh narejene se nav. tako izgovarjajo, da ima "pa" svoj poudarek poleg glavnega besednega naglasa).
11986. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
11987. pácesək, -ska, m. = okleščak, der Prügel, ko>Savinska dol.ko>
11988. packàn, -ána, m. neko jabolko, C.
11989. pȃčej, m. der Saubär, ein zahmer Eber, Guts., Kor.- Cig., Valj. (Rad); — prim. bav. fack = Schwein, C.
11990. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
11991. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
11992. pádav, adj. 1) hinfällig, Cig.; — 2) padava bolezen, die Fallsucht, die Epilepsie, Erj. (Torb.).
11993. pádavica, f. die Fallsucht, die Epilepsie, Habd.- Mik., Mur., Jan., DZ., Erj. (Torb.), BlKr.
11994. pagōda, f. mališko svetišče v južni Aziji, die Pagode.
11995. 2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
11996. pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.
11997. pȃjčevinast, adj. spinnwebenartig, Cig.; pajčevinasta mrena, die Spinnwebenhaut ( zool.), Cig. (T.); iz enega zlata nakuje se toliko pajčevinastih listov, Zv.
11998. pajdášiti, -ȃšim, vb. impf. gesellen, Jan., Mik. (Et.); nav. p. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen; kdor se z volkom pajdaši, mora tudi z njim tuliti, Mur.
11999. pȃjka, f. = paberkovanje, BlKr.- Let.; — prim. pajkati.
12000. pȃjkati, -am, vb. impf., nam. paljkati, = paberkovati, BlKr.- Let.
12001. pȃjštva, f. die Dörrkammer, der Dörrofen; — = bajta, KrGora; — prim. bav. badstuben, ein Nebenhäuschen mit Backofen, Flachsdörre etc., Štrek. (Arch. XIV. 433.).
12002. pakədráti, -ȃm, vb. impf. entstellen, C.; prim. pakodrati, pakudrati.
12003. pākfon, m. kovinska zmes z bakrom, der Pakfong.
12004. páklẹst, m. der abgehauene Ast, der Prügel, Fr.- C., ko>Savinska dol.ko>
12005. pȃłčən, -čna, adj. Daumen-; — palčno kolo, das Kammrad, Cig.; palčno kolo v mlinu pri žagi, Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; (palčeno k., Cig. [T.]); — Zoll-: palčna mera, das Zollmaß, Cig.
12006. pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Tolm.)- Štrek. (Let.).
12007. pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), ( z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel ( mont.), Cig. (T.).
12008. pálica, * f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.- C.; = rimske palice, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
12009. palíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.- C.
12010. páličnice, f. pl. der Orion, ein Gestirn, Ip.- Erj. (Torb.).
12011. palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.
12012. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
12013. 1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
12014. palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
12015. pȃljkar, -rja, m. = paberkovavec, der Ährenleser, Cig., Jan.; — prim. paljkati.
12016. pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
12017. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
12018. pámolje, f. pl. = motoroge pri kolesu, Gor.
12019. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
12020. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
12021. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
12022. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
12023. pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
12024. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
12025. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
12026. pánta, f. = pant 1), ko>Krasko>.
12027. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
12028. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
12029. papadávkati, -am, vb. impf. = prepevati kakor prepelica, C.
12030. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
12031. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
12032. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
12033. paradížič, m. neko jabolko, Dict.
12034. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
12035. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
12036. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
12037. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
12038. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
12039. parcēlski, adj. Parcellen-: parcelsko število, DZ.
12040. párdov, adj. des Panthers, Panther-, Jan.; pardova koža, das Pantherfell, Cig.
12041. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
12042. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
12043. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
12044. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
12045. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, C.
12046. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
12047. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
12048. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
12049. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
12050. pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Nov.; — prim. parna.
12051. pármati, -am, vb. impf. gedeihen, eine gute Ernte versprechen (von Feldfrüchten), Jan., C.
12052. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
12053. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
12054. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Goriš.).
12055. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
12056. 2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
12057. 3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
12058. pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
12059. pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Dol.
12060. pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
12061. pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Erj. (Torb.).
12062. pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
12063. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
12064. pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Erj. (Torb.).
12065. pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
12066. pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
12067. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.