ko (11.501-11.600)

11501. olı̑čkati, -am, vb. pf. koruzo o., den Kukuruz abschälen, Jurč.
11502. oligarhı̑ja, f. vlada nekoličine, die Oligarchie.
11503. olik, adv. nein, keineswegs, Jarn., Kor.- M., C.; — zum Possen, Kor.- Dalm. (Reg.).
11504. olitọ, n. der Darm, C., Z.; pl. olita, die Gedärme, Kor.- Z., Bes.; — prim. češ. jelito.
11505. ǫ́lje, n. das Öl; laško o., das Baumöl (Olivenöl); kameno o., das Petroleum, Erj. (Min.); hudičevo o., das Vitriolöl, die rauchende Schwefelsäure, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); = hudo o., Cig., Jan., DZ.; — prečiščeno o., raffiniertes Öl, DZ.; raznesilno o., das Sprengöl, DZ.; — sveto o., das Chrisma; die letzte Ölung; = sv. poslednje o., Cig., Jan.; v sv. olje dejati koga, jemandem die letzte Ölung ertheilen; počasen si, kakor sveto olje ( Lašče- Erj. (Torb.).
11506. ǫ́ljičən, -čna, adj. Ölbaum-, Oliven-: oljična vejica, der Ölzweig, Jan., (oljčen) Štrek.; oljična nedelja, der Palmsonntag, Jan., Cv., (oljčna n.) Erj. (Torb.).
11507. ǫ́ljikin, adj. = oljikov, oljičen, (oljkin) Mur., Cig., Jan.
11508. olȗbje, n. coll. perje okolo koruzne latice, die Maisschalen, Ip.- Erj. (Torb.), Notr.).
11509. olúh, m. 1) der Pfahl, der Pflock am Wege, C.; ein vom Sturme der Äste beraubter Baum, C.; der Prügel: toča je drevo poklestila in same oluhe pustila, Raič- C.; — 2) der Setzpflock, der Stößel, C.; — 3) der Tölpel, vzhŠt.)- C.; — prim. olih.
11510. olúpiti, -im, vb. pf. schälen: o. jabolko, krompir, drevo; o. se, sich losschälen; — = odreti, schinden: o. ovco, C.; — o. človeka, einen Menschen berauben, C.
11511. olȗsk, m. die Kornhülse, C.; oluski, die Heidekornhülsen, Tolm.)- Štrek. (Let.), Poh.
11512. omȃgati, -am, vb. pf. 1) = premagati, Z.; dokler je majhen, štiri omaga, kadar je srednji, svet obrača, kadar je star, po semnji skače (vol), Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = onemagati, die Kräfte verlieren; od žeje o., vor Durst verschmachten, Cig.; — in Verfall kommen, zugrunde gehen, bankerott werden, Cig., Jan.; — 3) o. si, zu Kräften kommen, sich behelfen, zu Vermögen kommen, vzhŠt.- C.; — 4) o. koga, stärken, C.; (v poslednjih dveh pomenih se rabi tudi še kot vb. impf. ad omoči).
11513. omagováti, -ȗjem, vb. impf. ad omagati; 1) = premagovati: o. koga, überwältigen, Z.; o. se s kom, mit jemandem im Zweikampfe ringen, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Kräfte verlieren, im Erliegen, im Verfall begriffen sein; verschmachten; omagujem pod tvojo močno roko, Trav.- Valj. (Rad); ljudje in živina od vročine omagujejo, Ravn.- Valj. (Rad).
11514. omàh, -máha, m. 1) der Überschlag ( z. B. des Wagezüngleins), der Gewichtsausschlag: o. vzeti, Cig.; (tudi o človeku, ki omahne), Notr.; — der Schwung, C., M., Notr.- M.; kamen če dalje leti, večji omah dobiva, Notr., Gor.- M.; — der Ausschlag des Pendels, Cig. (T.); — na omahu biti, in der Gefahr schweben, C.; — 2) o. dobiti, die Überhand bekommen: na tej njivi je plevel omah dobil, Ip.- Erj. (Torb.); za hišo je robida omah ("omoh") imela, Vrtov. (Km. k.); — veter ima tukaj svoj omah (Strich), C.; — tudi: ómah, -máha, Notr., Št.
11515. omájiti, -im, vb. pf. abrinden, abschälen, Cig., Jan., C.; o. smreko, Polj.; omajil sem se tu, die Haut hat sich mir an dieser Stelle abgeschält, Polj.
11516. omalíčiti, -ı̑čim, vb. pf. beschwatzen, überreden, ko>Krasko>.
11517. omalíti, -ím, vb. pf. verkleinern: troške o., SlN.; omaljeno merilo, verjüngter Maßstab, Cig. (T.), Cel. (Geom.); vermindern: o. živež, Z.; omalil sem se, ich bin auf ein geringes Einkommen herabgekommen, Z., Ist.- Nov.
11518. omȃma, f. die Betäubung, Cig., M., Kr.- Valj. (Rad); die Narkose, Jan. (H.); — die Bethörung, die Täuschung, das Blendwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
11519. omámən, -mna, adj. 1) betäubend: omȃmni plin, das Lustgas, Cig. (T.); narkotisch, Jan. (H.); — 2) taumelig, Jan. (H.).
11520. omȃmica, f. die Betäubung, die Ohnmacht, Mur., Cig., Jan., Erj. (Som.); der Schwindel, Habd.- Mik.; prišla mi je neka omamica, Erj. (Torb.); mora človeka vrže v omamico, predno gre nanj, Lašče- Erj. (Torb.); v omamico priti, die Besinnung verlieren, Cig.
11521. omamljìv, -íva, adj. betäubend, narkotisch, Cig. (T.); — bethörend, nk.
11522. omamljívost, f. die betäubende Eigenschaft, die narkotische Kraft, Jan. (H.).
11523. omár, -rja, m. = omara, Mur., Cig., Jan., Kor.
11524. omȃrič, m. dem. omar, = omarica, Cig., Jan.; der Wandschrank, Kor.
11525. omecávati, -am, vb. impf. = pomišljati se, zaudern, C., Erj. (Torb.).
11526. omečíti, -ím, vb. pf. weich machen; o. se, weich werden; — erweichen, abführen, Cig.; — erweichen, rühren, Mur., Cig., Jan.; o. komu srce, Cig.; Ako mor'te, omečite Neusmiljeno srce, Preš.; — o. koga, jemanden mürbe machen, Cig.; — mildern, lindern, Cig.; kazen o., Trub.
11527. omədlẹ́vati, -am, vb. impf. ad omedleti; 1) (wiederholt) ohnmächtig werden; — verschmachten: od žeje o., Z.; od žalosti o., Jsvkr.; — 2) schmachtend o. heftig nach etwas verlangen; o. na kaj, Ip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.; o. za čim, BlKr.; za večnim žitkom o., ogr.- Valj. (Rad); kdor ima, nagniva (= pije), kdor nima, omedleva, Erj. (Torb.).
11528. omédlọ, n., Erj. (Torb.), pogl. omelo.
11529. omədlováti, -ȗjem, vb. impf. 1) daran sein, die Besinnung zu verlieren: tako močno zdihujem in ječim, da skoraj omedlujem, Valj. (Rad); — 2) = omedlevati 2), moja duša omedluje po hiši gospoda, Trav.- Valj. (Rad).
11530. omę̑jək, -jka, m. der Ackerrain, der Rasenrain, Cig., Jan., C.; po omejkih kositi, jvzhŠt.
11531. omejı̑təv, -tve, f. die Begrenzung, Cig. (T.); — die Einschränkung, die Beschränkung, Cig., Jan., nk.; biti pod neko omejitvijo, gewissen Beschränkungen unterliegen, DZ.; s to omejitvijo, mit dieser Einschränkung, DZkr.
11532. omę̑ł, m. sneg, ki se usiplje s hiš ali z drevja, Erj. (Torb.).
11533. omelı̑šje, n. der Bärlapp (lycopodium sp.), Erj. (Torb.).
11534. omélọ, n. der Kehrwisch, Cig., Jan., C.; z omelom hišo beliti, ogr.- C.; — der Borstwisch, M.; ročno o., der Handborstwisch, Cig.; — der Backofenwisch, Cig., C., BlKr.; = pečno o., jvzhŠt.
11535. omendlẹ́vati, -am, vb. impf. ( nam. omedlevati) = prežati pri kakem piru, ženitvi ali pri kaki pojedini, Erj. (Torb.).
11536. 1. omésti, -métem, vb. pf. ringsherum ausfegen, abfegen; stene o.; pajčevine po stenah o.; o. orodje po malinu; suknjo o., Krelj; — o. veliko sveta, viel in der Welt herumkommen, Jan.; — o. koga, jemanden hintergehen, Cig.; — ometen = premeten, durchtrieben, C.
11537. omẹ́talọ, n. der Kehrwisch, Mur., Cig., Jan., C.; — der Backofenwisch, BlKr., Notr.
11538. omę́ti, m. pl. slabša moka za svinje, Tolm.)- Štrek. (Let.).
11539. omę̑tica, f. nekak šev, die Endelnaht, Lašče- Erj. (Torb.); na ometico šivati, zwei Stücke so zusammennähen, dass der Faden nach außen über die beiden Ränder geschlungen wird, Levst. (Rok.).
11540. omę̑zdrati, -am, vb. pf. kože o., die Häute ausfleischen, auf der Fleischseite glatt schaben, schlichten, Cig.
11541. omẹ́zniti, -mẹ̑znem, vb. pf. abstreifen: vrbovo skorjo o., kožo si o., C.; blato s črevljev o., vzhŠt.- C.; korenje o., = blato ali prst s korenja z roko odpraviti, Zora; — o. se, sich streifen, vzhŠt.- C.; tudi: ausgleiten, vzhŠt.- C.
11542. omı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abhecheln, auskrämpeln; konoplje o., Let.; — 2) (das Getreide beim Messen) streichen, C.; — 3) bilden, civilisieren, omikan, gebildet, civilisiert, Cig., Jan., nk.
11543. omíliti se, -im se, vb. pf. o. se komu, jemandem lieb werden, Cig.; sich bei jemandem beliebt machen, sich einschmeicheln, Jan.; kar se omili, ne omrzne, Jan. (Slovn.).
11544. omíljati se, -am se, vb. impf. ad omiliti se; o. se komu, jemandem schmeicheln, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, Jan.
11545. omı̑slək, -səłka, m. die Anschaffung, M.; veliko zapraviti z dragimi omiselki pri hiši, Jap. (Prid.).
11546. omísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) anschaffen, beischaffen; konja si omisliti; — 2) versorgen: Bog je svet omislil s solncem, Krelj; omišljen z vso potrebo, Trub.; o. se za dve, tri leta, Trub.; oskrbeti in omisliti se, "sich versorgen und bedenken", Trub. (Post.).
11547. omíti, -mı̑jem, vb. pf. völlig abwaschen; — o. koga, jemandem einen Wischer geben, Cig.
11548. omívati, -am, vb. impf. ad omiti; durch Waschen reinigen, abwaschen; — o. koga, jemanden verleumden, ihm nachreden, C.
11549. omlȃda, f. = omlad m., mladika, C., Tolm.)- Erj. (Torb.).
11550. omládən, -dna, adj. jugendlich, Jan., Svet. (Rok.); jung und zart: omladna koža (mladih ljudi), Ig; — v pomladi se obleče breza z omladnim zelenjem, Jurč.
11551. omladẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) jung werden, sich verjüngen, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Dickmaß ( prim. omlad f.) bekommen, Cig.
11552. omladíti, -ím, vb. pf. 1) jung machen, verjüngern; o. se, jung werden, Cig.; — auffrischen, Cig.; — 2) drobnica se je uže omladila, das Kleinvieh hat schon Junge geworfen, Erj. (Torb.); — 3) abliegen lassen, Cig.; omlajene hruške, LjZv.; — rösten: o. konoplje, Let.
11553. omládovən, -vna, adj. jugendlich: omladovne kože je, Svet. (Rok.).
11554. omlájati se, -jem se, vb. impf. schmeicheln: mačka se omlaje, kadar se drgne in suče okolo človeka, Erj. (Torb.).
11555. omlátiti, -im, vb. pf. 1) abdreschen; vse žito smo omlatili; vse je omlačeno, Ravn. (Abc.); — nekoliko o., überdreschen, Cig.; — 2) o. koga, jemanden derb abprügeln, Cig.
11556. omlę́dən, -dna, adj. widerlich süß, fade schmeckend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lašče- Levst. (Rok.); — pren. fade: ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, LjZv.; omledno skovan ogovor, Levst. (Zb. sp.).
11557. omǫ́čenəc, -nca, m. der Betäubte: s tekočino drgniti omočenca, DSv.; — prim. omotiti.
11558. omóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) überwältigen, Cig., M.; spanje ga je omoglo, Cig.; — 2) omoči si, sich behelfen, vzhŠt.- C.; = o. se, BlKr.- M.; — 3) o. koga, bestärken, C.
11559. omòt, -mǫ́ta, m. 1) der Schwindel, der Taumel, Mur.- Cig., Cig. (T.); v o. mu gre, er ist vom Schwindel befallen, SlGor.; v o. iti, wirbeln, sich wirbelnd drehen, M.; tudi: ómot, Valj. (Rad); Te igrali bomo vam, Da vse v omot teklo bode, Danj. (Posv. p.); — 2) der Koller (eine Pferdekrankheit), Jan. (H.); — 3) die Verwirrung, C.
11560. omǫ̑ta, f. 1) die Betäubung, Jan.; — 2) die Verwirrung: o. pameti, C.; — 3) otrov v ribjo lov, betäubender Fischköder (Kockelkörner), Goriš.)- Erj. (Torb.).
11561. omǫ́tən, -tna, adj. 1) schwindelig, Mur., Jan., C.; — kollerig, Jan. (H.); — 2) betäubend, Cig.; — omotna moka, (durch Lolch) verdorbenes Mehl, C.; — 3) = moten, trübe: omotno steklo, Cig.; omotno videti, undeutlich sehen, Cig.
11562. omǫ̑tičav, adj. dem Schwindel unterworfen, Erj. (Torb.), Rut. (Zg. Tolm.).
11563. omotvǫ́ziti, -vǫ̑zim, vb. pf. o. kozla = motvoz dejati nanj, Jurč.
11564. omrȃznica, f. 1) prvi drobni sneg, kadar začne naletovati, Erj. (Torb.); — 2) = kurja polt, die Gänsehaut, Tolm.- Erj. (Torb.).
11565. omrẹ̑žje, n. 1) das Netzwerk, Cig., Jan.; — das Netz ( techn., math.), Cig. (T.); o. rek, das Flussnetz, Cig. (T.); železnocestno o., das Eisenbahnnetz, DZ.; — 2) das Gitter, das Gitterwerk, Mur., Cig., Jan.; lukati skozi o., Schönl.- Valj. (Rad).
11566. omŕsiti se, -im se, vb. pf. 1) die Faste brechen, an einem Fasttage eine Fleischspeise kosten, Dol.- Cig., Jan., C.; — etwas kosten, C.; toliko, da smo se omrsili, Navr. (Kop. sp.); danes se še nisem omrsil, Lašče- Levst. (Rok.); — o. se, sich letzen, Jan.; = pokusiti kaj dobrega, po čemer slabejša stvar uže ne gre v slast, Erj. (Torb.); — 2) o. se, verwirrt werden, C.
11567. omrtvẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. pf. = otrpniti, absterben, erstarren, gelähmt werden, Jan., Erj. (Torb.); — in der Thätigkeit erlahmen, im Eifer nachlassen, Erj. (Torb.); omrtveli so po mnogih trudih, SlN.; omrtvela samosvest, Zv.
11568. omrzíti, -ím, vb. pf. 1) kalt machen, Z.; gleichgiltig machen: o. duh in srce, SlN.; — 2) verhasst oder missfällig machen, Mur., Jan.; še pravo bogaboječnost ljudem omrzijo take žlabudre, Ravn.; o. se, sich verächtlich machen, C.; ogrditi in omrziti se proti Bogu, rokopis iz 15. stol.- Let.; — omrzilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor etwas, Cig.
11569. omuhávati se, -am se, vb. impf. zudringlich den Hof machen: okoli gospic se omuhavajo nagizdani gospodičiči, Erj. (Izb. sp.).
11570. omȗlək, -lka, m. 1) klobuk, ki se na mleku dela, kadar vre, Polj.; — 2) ein abgeschälter Maiskolben, ko>Krasko>.
11571. omúzati, -am, vb. pf. (die Rinde, die Haut, die Haare die Blätter, den Koth u. dgl.) abstreifen, vzhŠt.- C., Z.; o. se, Haare, Federn, Laub verlieren, Z.; — o. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, Cig.; o. koga, jemanden abstreichen, abprügeln, Bes.
11572. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
11573. onak, adv. = onako, C.
11574. onákšən, -šna, adj. = onakov, C.
11575. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
11576. onẹ̑gati, -am, vb. impf. etwas thun, was man nicht sagen kann oder will, das Ding da thun (nadomešča lahko vsak glagol, katerega ali nečemo ali ne moremo izreči), Mur., Cig., Jan., C., Notr.- Levst. (Rok.).
11577. onemȃgati, -am, vb. impf. ad onemoči, von Kräften kommen, kraftlos werden, erlahmen, erliegen, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; (rabi se tudi kot vb. pf.).
11578. oneprijateljiti, -im, vb. pf. verfeinden: o. koga s kom, Cig. (T.).
11579. onevesę́liti, -sę̑lim, vb. pf. ein Unlustgefühl erregen: o. koga, se, Cig. (T.).
11580. ongáviti, -ȃvim, vb. impf. tako se nav. govori nam. onegaviti.
11581. 2. oní, oná, onọ́, gen. onẹ́ga (onẹgá), onẹ́, pron. der gewisse, der Ding da, den ich im Augenblicke nicht nennen will o. kann, Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Rok.), Dol.; to je ona! das sind faule Fische! V.-Cig.; prazna ona! Larifari! C.; ("onẹgá" se tudi kot nominativ rabi: onega [onga] mi je rekel, Gor., Ig); — prim. ona, one.
11582. oníkati, -am, vb. impf. o. koga, nach dem Beispiele des deutschen "Sie" jemanden mit dem unslavischen "oni" anreden.
11583. onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.- Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).
11584. onọ̑lik, adj. so groß, gleich groß, C., Dalm.; onoliko, kolikor, dieselbe Quantität, wie, Jan., Cig. (T.), DZ.
11585. onúča, f. der Schuhfetzen, der Fußfetzen, Mik., Erj. (Torb.), BlKr.; (vnuča, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. [Rad]).
11586. opȃdək, -dka, m. 1) v opadek, zum Nachtheil: premenil je pevec le nekoliko besed, pa sebi in jeziku v opadek, Levst. (Zb. sp.); — 2) opadki = odpadki, Valj. (Rad).
11587. 2. opáhniti, -nem, vb. pf. = opehniti, Cig.; — o. se, einen Ausschlag bekommen: obraz se mu je opahnil, Erj. (Torb.).
11588. opȃk, -páka, adj. äbicht, kehrseitig, Cig., C.; opaki veter, der Gegenwind, ogr.- C.; — boshaft, Z.; (na opak, Jan. [H.], iz: na opako, pogl. naopak).
11589. opakávati se, -am se, vb. impf. = spakavati se, oponašati koga, Erj. (Torb.).
11590. 2. opȃlək, -lka, m. = pajek, Meg., Erj. (Torb.), Tolm.
11591. opáličiti, -im, vb. pf. = s palico udariti, Erj. (Torb.), Tolm.
11592. opalíka, f. = debela palica, Erj. (Torb.).
11593. opáliti, -im, vb. pf. ab-, ansengen, anbrennen; o. si lase; bes te opali! Vrt., Levst. (Zb. sp.); — welk machen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo opalilo, Cig.; ves opaljen od solnca, jvzhŠt.; — o. koga po hrbtu, einen Streich auf den Rücken geben, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
11594. opȃnək, -nka, m. der nationale Riemenschuh; — neko obutalo, katero nosijo samo ženske, moški ne, Erj. (Torb.).
11595. opȃnka, f. = opanek, Cig., Jan.; — eine Art Schnürschuh, Mur., Mik.; — niederer Bundschuh, Kres; — tudi: der Holzschuh, Kres, KrGora- Levst. (Rok.).
11596. opȃra, f. 1) das zum Einbrennen der Fässer bestimmte Wasser, das Verkochwasser, Mur., C.; das Abbrühwasser, Jan. (H.); — 2) der warme Umschlag auf einem kranken Körpertheil, C.; — 3) soparna vročina, kadar po malem dežju zopet solnce sine, Erj. (Torb.).
11597. opárən, -rna, adj. 1) schwül, Z., Gor.; — 2) an der Urinsperre leidend (o živini), Mur., Cig., Met., Erj. (Torb.).
11598. opȃrnica, f. die Schlehe, die Frucht des Schlehdornes (prunus spinosa), Cig., Jan., C., M., Dol., BlKr.; trpko kakor oparnica, Zv.
11599. opárnost, f. die Urinsperre (beim Vieh), Cig., Jan., Erj. (Torb.), Strp.
11600. opası̑łnica, f. 1) der Leibgurt, Mur., Cig., Jan.; — die Officiersbinde, Vod. (Izb. sp.); — das kirchliche Cingulum, Z.; — 2) der Sattelgurt, V.-Cig.; — 3) ein langes Seil, das um den beladenen Heuwagen gebunden wird, der Heuwagenstrick, die Heuleine, Cig., Dol., das Kirchweihfest, Cig.