ko (1.101-1.200)

1101. koprnína, f. der Dill (anethum graveolens), Cig.
1102. koprolīt, m. okamenelo govno, der Koprolith, Cig. (T.).
1103. kǫ̑pski, adj. kopsko, die Zeit zwischen 4 und 5 Uhr nachmittags: vzpomladi se ovce priženo v kopsko, da jareta sesajo, tudi: solnce stoji na kopskem, Tolm.- Erj. (Torb.).
1104. kǫ̑pščak, m. mala južina, ki se daje delavcem "v kopsko", Tolm.- Erj. (Torb.).
1105. kopúča, f. 1) gruča lešnikov na leskovi veji, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Krystaldruse, Erj. (Min.).
1106. kopulácija, f. die Copulation ( bot.), Tuš. (B.).
1107. kopúlja, f. eine schmale Haue, Z., Kr.- Valj. (Rad); die Reuthaue, Cig., Jan., C.
1108. kopúljica, f. dem. kopulja, Z., C.
1109. kopȗn, m. 1) der Kapaun; — 2) der Verschnittene, Meg.; — prim. srvn. kappūn, lat. capo, Mik. (Et.).
1110. kopunár, -rja, m. der Kapaunhändler, ogr.- M.
1111. kopȗnče, -eta, n. kleiner Kapaun, Mur., Valj. (Rad).
1112. kopȗnčək, -čka, m. dem. 1. kopunec, kleiner Kapaun.
1113. 1. kopȗnəc, -nca, m. dem. kopun, Valj. (Rad).
1114. 2. kopȗnəc, -nca, m. der Hügel, Hal.- C.; — prim. 1. kopa.
1115. kopúniti, -ȗnim, vb. impf. (einen Hahn) kappen, kapaunen, Cig., C.; k. petelina, Vod. (Izb. sp.), jvzhŠt.
1116. kopȗnjak, m. die Kapaunensteige, Cig., C.
1117. kǫ̑pva, f. = kopel, Cig., Jan.; k. prerojenja, Jap. (Sv. p.).
1118. kōr, m. 1) das Chor, die Emporkirche; na koru peti; — 2) = zbor, der Chor, Cig. (T.), nk.
1119. kòr, conj., nam. kakor, Kor., Z.
1120. kòr, adv., nam. kar, nikar, C., zapŠt.- LjZv., Kor.
1121. kóra, f. die Rinde, die Kruste, Habd.- Mik., Cig., Jan.; trši kot kora, Kr.- Valj. (Rad); — gefrorene Erdscholle, C.; die Eisscholle, Guts., Mur., Fr.- C.
1122. korabəlj, -blja, m. = ladja, Cig. (T.), Jan., nk.; — rus.
1123. koracálọ, n. der Schlenderer, Cig.
1124. koracȃnje, n. der Schlendergang, Cig.; der Gänsegang, Jan.
1125. koracáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig gehen, schlendern, Dict., Cig., Jan.; spehan je koracal sopotnik po konjskih stopinjah, Jurč.
1126. korȃč, m. 1) das Schreiten, Dict.; — 2) = korak, Meg., Jan., Rez.- Mik.; neso veliko koračev narazen, Boh.
1127. 1. koráča, f. große Rinde, C.
1128. 2. koráča, f. 1) der Schritt, C.; — 2) mednožje: strgal sem hlače v korači, Erj. (Torb.); — 3) = roglja, zwei in einem Stiele steckende Spitzen, C.
1129. koračȃj, m. der Schritt, die Schrittweite, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C., nk., vzhŠt.
1130. koráčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) schreiten, Meg., Boh., Guts., Cig., Jan., C., Prip.- Mik.; k. iz sobe, k. črez vrt, Jurč.; — 2) k. se, sich spreizen, Štrek.
1131. korȃčnica, f. 1) iztezna, cevkasta, sesalna nožica mekužcev (ambulacrum), Erj. (Z.); — 2) der Marsch (pesem ali godba), nk.
1132. koračȗn, m. neko orodje: s koračunom ga je posekal, SlN.; — prim. 2. korača 3).
1133. korȃjža, f. = srčnost; — iz: Courage.
1134. korájžən, -žna, adj. = srčen, couragiert.
1135. korák, m. der Schritt; drobni, mali k., der Zwergschritt, Cig.; konj opeša na mali k., Vrt.; v k. stopati, im Schritt einhergehen, LjZv.
1136. korákati, -ȃkam, vb. impf. schreiten, austreten; marschieren, C., nk.
1137. korákniti, -ȃknem, vb. pf. einen Schritt thun, Hal.- C., SlN.; — k. na konja, aufs Pferd springen, C.
1138. korȃkoma, adv. schrittweise, Schritt für Schritt, Mur., Cig., Jan.; im Schritt, LjZv.
1139. korāl, m. zborno, cerkveno petje, der Choral, Jan.
1140. korāla, f. = koralda, koralja, die Koralle, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
1141. koráłda, f. die Koralle; tudi: korȃłda.
1142. korȃłdar, -rja, m. der Korallenmacher, Cig.
1143. koráłdast, adj. Korallen-, Cig.
1144. koráłdən, -dna, adj. Korallen-.
1145. korałdíšče, n. = koraljišče, Cig.
1146. korālja, f. die Koralle, Cig. (T.); — stsl.
1147. korāljast, adj. korallenartig, Cig. (T.), Erj. (Min.).
1148. koráljən, -ljna, adj. Korallen-: -ljni greben, das Korallenriff, Cig. (T.).
1149. koraljíšče, n. die Korallenbank, Cig. (T.).
1150. korȃljnica, f. die Giftnatter (elops corallinus), Erj. (Z.).
1151. korȃljnik, m. der Korallenstock, Cig. (T.), Erj. (Min.).
1152. korān, m. mohamedansko sv. pismo, der Koran.
1153. korant, m. 1) korant je gonjač oračev na pustni dan (ein wild aussehender Mann in rauhem Pelz, mit Hörnern), vzhŠt.- C.; — (korȃnt = kurent, Notr.); — 2) der grüne genießbare Teichfrosch, Hal.- C.
1154. korȃnta, f. 1) die Kröte, C.; — 2) ungeschickte Weibsperson, C.
1155. korantáča, f. = koranta, C.
1156. korantȃčka, f. = koranta, Hal.- C.
1157. korantáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, vzhŠt.- C.
1158. kǫ̑rar, -rja, m. der Chorherr, der Domherr.
1159. kǫ̑rarica, f. die Canonissin, Cig., Jan.
1160. kǫ̑rarski, adj. die Domherren betreffend; k. zbor, das Domcapitel, Jan.
1161. kǫ̑rarstvọ, n. die Domherrenwürde, das Canonicat, Dict., Cig., Jan., C.
1162. korasa, f. der Hundslattich (thrincia hirta), Josch.
1163. korat, m. 1) = korant 2), ogr.- C., Mik.; — 2) der Mann im Monde, Zilj.- Jarn. (Rok.).
1164. korȃža, f. = korajža, C.
1165. kǫ̑rba, f. der Korb; der runde Kopfkorb, jvzhŠt.; — = koš, C.; — iz nem.
1166. korbáč, m. eine Art Geißel, die Karbatsche, Mur., Cig., Jan.; iz konopelj spleten bič, BlKr.; — iz bekovih šibic spleten bič, s katerim se n. pr. na nedolžnih otrok dan tepežkajo, jvzhŠt.; — prim. tur. kęrbač, Mik. (Et.).
1167. korbáča, f. großer Korb, Mur., Volk.- Pjk. (Črt.)
1168. korbár, -rja, m. der Korbflechter, M., Danj.- Valj. (Rad); — kǫ̑rbar, Kr.
1169. korbı̑n, m. = vinika, divja trta, GBrda; (tudi: korbijȃn, Goriš.]).
1170. kórčec, -čca, m. dem. 1) korec; — 2) = korček (cyclamen), (korčə̀c) Valj. (Rad).
1171. kórčək, -čka, m. 1) dem. korec; — 2) beli k., das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Cig.; — Bogov k., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.- Erj. (Torb.); tudi samo: korček, LjZv.
1172. korčę́vina, f. coll. Stückchen von Hohlziegeln, C., Štrek.
1173. kórčič, m. = kebel, ogr.- Raič ( Kol.).
1174. korčúlja, f. hölzerner Schöpflöffel, Notr., Rib.
1175. kordəc, -dca, m. kleines Schwert, Dict., C.; der Dolch, Habd.- Mik., Jan.; — prim. tur. k'ard, Mik. (Et.).
1176. kordēl, m. der Scherge, Mik., Kor.)- Jarn. (Rok.); — prim. kordec.
1177. kordǫ̑n, m. die Grenzkette, der Cordon; vojaški k., der Militärcordon.
1178. kordovān, m. der Corduan (eine Art Leder), Cig., Jan.
1179. kóre, pron. = kaj? Erj. (Torb.); ("kuore") Ben.- Kl.
1180. kore, -eta, m. = kurent, Goriš.)- Navr. (Let.).
1181. kórəc, -rca, m. 1) iz skorje napravljena posoda, das Schöpfgefäß, Mur., Cig., Jan., Mik., Štrek., Ravn., Notr.; — en korec mrzle vode, Dalm.; — der Scheffel (ein Getreidemaß), Mur., Cig., Mik.; = gegupfter Metzen, SlGor.; — 2) der Hohlziegel, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); s korci krita hiša, Zv.; — 3) die Hohlschaufel, Cig.; — 4) die Wasserradzelle, Jan. (H.); mlinsko kolo na korce, ein Mühlrad mit Zellen, ein Schöpfrad, Z., Dol., jvzhŠt.
1182. kored, adj. indecl. ebenbürtig, V.-Cig.; — k. biti, ein schönes Paar ausmachen ( z. B. von Pferden), V.-Cig.
1183. koredən, -dna, adj. ebenbürtig, V.-Cig.
1184. koredica, f. = red, der Grasschwaden (beim Mähen), Rez.- C.
1185. korednost, f. die Ebenbürtigkeit, V.-Cig.
1186. korēj, m. der Choreus (verzna stopa) = trohej (‐_˘), Cig.
1187. korelatīvən, -vna, adj. soodnosen, correlativ, Cig. (T.).
1188. korẹ̑lək, -lka, m. die Maske, Cig. (T.); — stsl.
1189. korę̑n, * m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda- Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas. ^*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.- Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.- C.).
1190. korę̑nar, -rja, m. der Wurzelsammler, der Wurzelmann, Guts., Cig.
1191. korę̑nast, adj. 1) wurzelartig, Cig.; — 2) baumstark, Cig.; — 3) wurzelig: korenasta rastlina, nk.
1192. korenàt, -áta, adj. wurzelig, wurzelreich, Cig., Jan.; — dickwurzelig, Z.
1193. korę́ncəlj, -clja, m. = korenček 1), Jarn.
1194. korę̑nčək, -čka, m. dem. korenec; 1) das Wurzelchen; — eine kleine Möhre; k. strgati komu, jemandem ein Rübchen schaben (s kazalnikom desne roke drgniti po kazalniku leve), V.-Cig., Kr.; objokanemu revežu korenček stržejo in krog njega skačejo, Glas.; — 2) der Ingwer, Cig., DZ.; — korenčki, Gewürz, C.; — sladki k. = divji sladki koren, jvzhŠt.
1195. korę̑nəc, -nca, m. dem. koren; 1) das Wurzelchen, Mur., Dalm., Valj. (Rad); — 2) der Ingwer, vzhŠt.- C.; — sladki k., = sladki koren, die Süßwurz, C.
1196. korę̑nək, -nka, m. = korenček 1), Mur.
1197. korenẹ́ti, -ím, vb. impf. (in etwas) wurzeln, Cig. (T.).
1198. koreníčast, adj. von echtem Schrot und Korn: koreničasti, nepokvarjeni Slovenci, Jurč.
1199. koreníčən, -čna, adj. Wurzel-.
1200. koreníčica, f. dem. korenika; das Wurzelchen, Cig., M.