Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
ko (10.801-10.900)
-
nízati, nı̑zam, -žem, vb. impf. anreihen ( z. B. auf einen Faden), Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); n. na nit bisere, jagode, Erj. (Torb.).
-
nízək, -zka, adj. niedrig, nieder; n. gozd, der Niederwald, Cig. (T.); nizka ravan, die Tiefebene, Cig. (T.); nizkega stanu, niedern Standes; visoki in nizki ljudje, Levst. (Nauk); — moralisch niedrig, Cig. (T.); nizka duša, ein niedriger Mensch, Cig.; — nizka cena, ein geringer Preis; — nizko, niedrig; lastovice nizko letajo; nizko se prikloniti, eine tiefe Verbeugung machen; — compar. nı̑žji, ( adv.) nı̑že.
-
nizhǫ́dən, -dna, adj. fallend ( math.), Cig. (T.); — nizhǫ̑dno koleno, die absteigende Linie der Verwandtschaft, die Descendenten, Cig. (T.); — prim. nizhod.
-
nı̑žešnji, adj. tiefer gelegen o. wohnend: nižešnji pridejo težko na goro, SlGor.- C.
-
nižı̑nski, adj. Niederungs-: nižinsko jezero, Jan., Jes.
-
nja, pron., nam. njega, njegov, Guts. (Res.), Kor., Št.
-
njegòv, -ǫ́va, pron. sein (ako se ne ozira na subjekt istega stavka); ima dobrega prijatelja: njegovo mošnjo prazni, svojo polni.
-
nję́n, pron. ihr gehörig, sie betreffend, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
-
njergáti, -ȃm, vb. impf. = nergati, brummen, murren, Cig., Jan., Kr.; n. na koga, gegen jemanden murren, Krelj; — knurren, Jan., C.; pes tiho njerga, Vrtov. (Km. k.).
-
njíhov, pron. ihnen gehörig, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
-
njȗn, pron. ihr (o dveh osebah, ako se ne ozira na subjekt istega stavka), Ravn., Met. in nasl.; — prim. njijun.
-
nọ̑č, nočı̑, f. die Nacht; lahko noč! gute Nacht! po noči, in der Nacht, nachts; noč in dan delati, Tag und Nacht arbeiten; noč ima svojo moč; — sveta n., die Christnacht; na sveto noč, Kres; velika n., Ostern; o veliki noči, zu Ostern.
-
nočíti, -ím, vb. impf. 1) übernachten, Mur., Cig., Jan., C.; nočili so v šotorih, Škrb.; kje sta moža, ki nočita pri tebi? Ravn.; pod milim nebom n., Vrt.; Mudi se mi z blagom, Nočiti ne smem, Npes.-K.; — 2) n. koga, beherbergen, Jan., Vrt.; — 3) noči se, es wird Nacht, Meg., Dict., Mur., Cig.
-
nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Erj. (Torb.); = morska n., Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
-
nogȃłnica, f. die Trittvorrichtung, der Schemel am Webstuhl, Jarn., Cig., Jan., C., Erj. (Torb.); — das Trittbrett beim Spinnrade, Cig., Gor.- M., ogr.- C., Erj. (Torb.); — pl. nogalnice, die Trittvorrichtung bei der Drehbank, Cig.
-
nōglice, f. pl. olične tropine, (prav za prav: semensko zrnje; iz furl. nogli) Erj. (Torb.).
-
nogǫ̑vnica, f. = nogalnica, das Trittbrett am Spinnrad: kolovrat se z nogovnico žene, SlGor.
-
nǫ̑hət, * -hta, m. 1) der Nagel am Finger u. an der Zehe; nohti cvetejo = bele pege dobivajo, Pjk. (Črt.); ne toliko, kolikor je za nohtom črnega = gar nichts; za nohte mi gre, es geht mir schlecht, es wird mir hart zugesetzt, Bes.; huda jim je bila za nohti, LjZv.; — 2) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 3) orlovi nohti, das Geißblatt (lonicera caprifolium), Mur.; tudi: nọ̑hət.
-
1. nòj, conj. = ino, in, Goriš., Kor.- Levst. (M.).
-
nōlika, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Erj. (Torb.); — prim. it. il piccolo moli, der italienische Zwerglauch, Erj. (Torb.).
-
nōljev, adj. noljev kruh: peče se od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove moke, ( furl. noli, Kleienmehl, Schrot), Erj. (Torb.).
-
norčeváti, -ȗjem, vb. impf. Narrenpossen treiben, scherzen, Mur., Cig.; — navadnejše: n. se s kom.
-
nórəc, -rca, m. 1) der Narr; — norca (norce) si delati iz koga, aus jemandem einen Narren (Narren) machen; (pogostoma: norca [norce] se delati); za norca imeti koga, jemanden narren, zum Narren haben; norec ga lomi, er ist muthwillig, Mur., Cig.; to ni po norcu, das ist nicht übel, C.; — 2) norci, Possen: norce uganjati a. briti, Possen reißen; = norce pasti, Mur.; norce moliti komu, jemanden zum Besten haben, Jan.; po prazne norce iti, in den April geschickt werden, Vod. (Nov.); v norcih kaj reči, im Scherze etwas sagen, Gor.; Mi 'mamo resnico, Mi 'mamo norce, Npes.-Schein.; — 3) der Schlegel, Pot.- M.; = veliko kovaško kladivo, Z., Erj. (Torb.), Zora; — 4) der Knebel an einer Kette, Cig., Valj. (Rad); — 5) die Rübenlampe, Cig.; — 6) ein großer Strohhut aus gewöhnlichem Stroh, Dol.; — 7) eine am Aehrenende zusammengebundene Garbe, Gor.; — 8) das Vorhemd, C., Nov., Erj. (Torb.).
-
norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
-
norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
-
nórski, adj. Narren-, närrisch; n. mož, norska reč, Trub.; norsko srce, Dalm.; norska pamet, Jsvkr.; norsko in nespametno ljudstvo, Jap. (Sv. p.); norska čepica, die Narrenkappe, SlN.
-
nọ̑s, nọ̑sa, nosȃ, nosȗ, m. 1) die Nase; iz nosa mu kri teče; pred nosom, vor der Nase; = in nächster Nähe; na vrat na nos, über Hals und Kopf; tenak nos imeti, eine feine Nase haben; po nosu dati, dobiti, einen Verweis geben, bekommen; pod nos dati ali dobiti, etwas derb zu verstehen geben oder bekommen; golo resnico komu pod nos tiščati, jemandem derb die Wahrheit sagen; pod nos se mu je pokadilo = es war ihm nicht recht, es hat ihn verschnupft; nos obesiti, pobesiti, die Nase hängen lassen; imeti koga na nosu, auf jemanden böse sein, Tolm.- Štrek. (Let.); nos vihati, die Nase rümpfen; = z nosom mrdati, Dict.; nos visoko nositi, hochmüthig sein, vzhŠt.- C.; na nos komu kaj obesiti, auf die Nase binden; za nos voditi, bei der Nase herumführen, täuschen; v vsako reč nos vtekniti, überall seine Nase haben; sam se za nos primi! achte auf dich selbst, zupfe dich an deiner Nase! — za en nos tobaka, eine Prise Schnupftabak; — 2) ein nasenförmiger Zacken, Cig.; — der Gießschnabel bei Töpfen u. dgl., Cig., C., Dol.; — der Schiffsschnabel, Cig., Jan., Zv.; ladijski n., Jan. (H.); — 3) die Landspitze, das Vorgebirge, das Cap, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; ( rus.).
-
1. nọ̑səc, -sca, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) der Gießschnabel, Cig., Dol.; — 3) die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Erj. (Torb.).
-
nosę́čən, -čna, adj. schwanger, tudi: nǫ́sečən, ko>Ljubljanska ok.ko>
-
nọ̑sək, -ska, m. dem. nos; 1) das Näschen; — 2) die Kichererbse (cicer arietinum), Erj. (Torb.), Štrek.
-
1. nósən, -sna, adj. Nasen-; nọ̑sna kost, das Nasenbein, Cig.
-
2. nósən, -sna, adj. 1) tragbar, Cig.; nosni stol, der Tragestuhl, die Sänfte, Vod. (Izb. sp.); — nosna obleka, ein Kleid, das sich tragen lässt, Let.; — 2) Trage-, Cig.; nǫ̑sni konj, das Tragpferd, nosne živali, Tragethiere, DZ.; — 3) schwanger, Cig., Štrek., Svet. (Rok.); — 4) nosna kokoš, eine Eier legende Henne, Cig.
-
nosẹ́vati, -am, vb. impf. zu tragen pflegen, Erj. (Torb.).
-
nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Erj. (Torb.).
-
nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš ( namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
-
nosníca, f. 1) das Nasenloch; nav. pl. nosnice, = nozdrvi, die Nasenlöcher; — die Nasenhöhle, Erj. (Som.); — 2) nọ̑snica, = nosna kost, das Nasenbein, Erj. (Torb.).
-
nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
-
nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
-
nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
-
novēla, f. pripovedka, dodatek k zakonu, die Novelle.
-
novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
-
nǫ̑zdra, f. = nozdrva, pl. nozdre, die Nasenlöcher, die Nüstern ( pos. pri konjih), BlKr.
-
1. nóžən, -žna, adj. Fuß-: nožne kosti, Fußknochen, Cig.
-
2. nožı̑čka, f. das Klappmesser, Notr.- Cig., Frey. (Rok.), Polj.
-
nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
-
1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Štrek. (Let.).
-
nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
-
1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
-
nȗnəc, -nca, m. 1) der Taufpathe, C., Let., Prim.; — 2) der Priester, C., Prim.; — prim. lat. nonnus, der Mönch.
-
nȗnka, f. der Safran (crocus), Tuš. (B.); bele nunke, der weiße Frühlingssafran (crocus albiflorus), Nkol.
-
núnovje, n. bičje, iz katerega neko trobilo delajo otroci, Dol.; — prim. 2. nuna.
-
nȗnstvọ, n. 1) das Nonnenthum, C.; — 2) die Gevatterschaft, C.; biti si s kom v nunstvu, C.
-
núta, f. die Rinderherde, Mik., Erj. (Torb.).
-
ō, interj. izraža žalost, začuditev itd.: o! oh! o moj Bog! o ti revež ti! o da bi že konec bil vojske! — o, to je lepo! — o ne! o nein! — o, tega jaz nisem storil!
-
òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
-
obábiti, -bȃbim, vb. pf. 1) weibisch machen, zur Memme machen, Cig., C.; o. se, zur Memme werden: obabili so se možje, Jurč.; o. se, den Muth sinken lassen, Jan.; — 2) o. se, niederkommen, gebären, Mur., Cig., Jan.; o. se z otrokom, ogr.- C.; — 3) o. se (preprosto) = oženiti se.
-
obȃdati, -am, vb. impf. ad obosti; Stiche versetzen; — stichelnde Reden führen, C., Z.; — anfechten: ako te nečistost obada, Krelj.
-
obakrájən, -jna, adj. beiderseitig: obakrajno kolo, das nach beiden Seiten drehbare Wasserrad, das Kehrrad, V.-Cig.
-
obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
-
obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
-
1. obȃra, f. die Abkochung, Erj. (Som.); šiškova obara, die Galläpfeltinctur, Erj. (Som.); — das Eingemachte, Jan., C.; — gekochte Eingeweide von Schweinen, die in Würste gethan werden, Gor.
-
obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
-
ǫ́bčəstvọ, n. die Gemeinschaft, Cig. (T.); o. svetnikov, die Gemeinschaft der Heiligen, Cig.; ( stsl.); die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.), DZ.; ( rus.).
-
ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
-
občúvati, -am, vb. pf. bewahren, C.; o. koga česa, jemanden vor etwas bewahren, Cig. (T.); o. se vsake nesreče, Navr. (Let.).
-
obdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad obdati; 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) verleumden, Erj. (Torb.).
-
obdarję́nəc, -nca, m. der Beschenkte, der Donatar, der Prämiant, Cig., Jan., C., DZ., Navr. (Kop. sp.).
-
obdáti, -dám, vb. pf. 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; z grozo o., umgrauen, Cig.; (po nem.); — obdan, vom bösen Geiste besessen, Tolm.)- Erj. (Torb.); s hudim obdan, Jsvkr.; — 2) = porajtati, marati: sich kümmern: ne obda nič = ne mara nič, Tolm.)- Štrek. (Let.).
-
obdẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, beschenken, Dict.; o. koga s čim, ogr.- C.; o. koga z darovi, Trub.; obdeljen s svetostjo, Trub.; — mit der Morgengabe betheilen, Jarn.; mit der Mitgift beschenken: hčer omožiti in o., Bas.
-
obdẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad obdelati; bearbeiten; o. zemljo, kamen; — o. koga, einen in der Mache haben, Cig.
-
obdẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) herumlegen: snope v kozolec o., Ig; — 2) = odeti, bedecken: obdeven = odet, Trub.
-
obdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obdejati, obdeti; umthun, Cig.; — ringsum legen: v kozolec obdevati snope, Gor., Notr., Ig.
-
obdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden, verwildern, Cig., M.; obdivja, kakor divja zver, Erj. (Torb.).
-
obdolžíti, -ím, vb. pf. beschuldigen; krivo o. koga; krivice koga o.
-
obdŕžati, -ím, vb. pf. behalten; le obdrži, kar si dobil; — vse za-se o.; klobuk na glavi, obleko na sebi o.; — (in einer Lage, in einem Zustande) erhalten; nisem kamena mogel obdržati, moral sem ga izpustiti iz rok; — o. se, sich erhalten, sich behaupten, Mur., Cig., Jan.
-
obẹ̑dnik, m. der Mittagsgast, Mur., Cig., Jan.; der Mittagskostgänger, SlN.- C.
-
obẹ́dọ, n. = obed, Cig., Jan.; — "v postni dan prva jed ob 11. uri dopoludne, kadar zjutraj ni kosila", Lašče- Erj. (Torb.), Rib.- Mik.
-
1. obẹ̑ł, f. = zabela, Erj. (Torb.).
-
3. ǫ́bəł, -bla, adj. rund: cylindrisch rund, Meg., Rib.- Mik.; obli klini, Levst. (Beč.); — oval, Mur., Cig., Jan.; — kugelrund, Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; svetlobni valovi so obli (kroglasti), Žnid.; — obel les, unbearbeitetes Holz, Z.; obla peč, ein compacter Fels, C.; oblo požirati, in ganzen Stücken ungekaut verschlucken, Cig.; — kar v oblo, sogleich, C.
-
obẹ̑la, f. = zabela, M., Erj. (Torb.), Štrek.
-
obẹ́liti, -im, vb. pf. 1) = pobeliti, weiß machen: sneg žito obeli, C.; — tünchen, Cig., Jan.; — 2) abrinden, schälen: pri kopanju drevesu korenine o., Dol.; obeljena palica, jvzhŠt.; obeljene češplje, Pirc; — enthäuten: kozla o., an einer Querstange mit den Händen hangend einen Purzelbaum schlagen, jvzhŠt.; — 3) = zabeliti, (mit Fett) vermachen, Cig., Jan., C., GBrda.
-
obẹljȃva, f. odrta skorja na drevesu, Cig.
-
obər, praep., nam. obrh, ogr.- Mik., Hal.- Raič ( Nkol.).
-
obẹ̑roč, adv. mit beiden Händen, Jan., Danj.- Mik., C.; o. delati, t. j. z levo tako dobro delati kakor z desno, Levst. (Zb. sp.).
-
obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen ( fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen ( fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.
-
obẹ́šati, -am, vb. impf. ad obesiti; hangen machen, aufhängen; perilo o.; meso v dim o.; — hängen, an den Galgen knüpfen; — o. glavo, den Kopf hängen lassen; o. se na koga, sich an jemanden hängen, anschließen.
-
obglę́dən, -dna, adj. = ogleden, periskopisch, Cig.
-
obgovȃrjati, -am, vb. impf. ad obgovoriti; 1) anreden: ne zna ne o. ne odgovarjati; nič več me ne smeš o., LjZv.; — 2) o. koga, jemandem die Ehre abschneiden, Cig.; verleumden, C., Cv.; — prim. ogovarjati.
-
obgrábiti, -grȃbim, vb. pf. ringsherum mit dem Rechen behandeln: o. kopico, plast.
-
obhȃjanje, n. 1) das Herumgehen, Cig.; — (o bčelah), die Bienenwuth, Cig.; — 2) der Umgang: o. z veliko gospodo, Cig.; — 3) das festliche Begehen, die Feier; o. praznikov, godov; — 4) die Spendung des Altarssacramentes.
-
obhȃjati, -am, vb. impf. ad obhoditi, obiti; 1) um etwas herumgehen, umgehen, o. kaj, Cig.; — 2) begehen: meje o., Cig., Jan.; besuchen, Cig.; — 3) anwandeln, befallen: mraz, groza, strah, želja, misel me obhaja; — 4) ausüben: službo o., Meg., Boh.; — svojo voljo, tiranijo nad kom o., mit jemandem seinen Muthwillen treiben, an ihm Tyrannei ausüben, Krelj; — 5) festlich begehen, feiern: praznik, god, obletnico o.; — 6) das Altarssacrament spenden: o. koga; iti obhajat bolnika, einen Kranken mit den Sterbesacramenten versehen gehen; — o. se, das Altarssacrament empfangen, Mur., Cig.
-
obhiníti, -ím, vb. pf. betrügen, Krelj; o. koga v čem, C.
-
obhǫ́dən, -dna, adj. 1) ambulant, Cig.; Begehungs-: obhǫ̑dna komisija, DZ.; obhodna straža, die Patrouille, Cig., Jan.; — Umlaufs-: obhodni čas, Sen. (Fiz.); — 2) umgehbar, Mur., Cig.
-
obhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) um etwas herumgehen, umgehen, Cig., Jan.; zverjad o., das Wild einkreisen, Cig.; — 2) begehen: mejo o., Cig.; — durchwandern, bereisen: veliko sveta o.; mnogo o., viele Gänge machen, Cig.; vso goro o., den ganzen Berg durchstreifen; — 3) abgehen: pot o., einen Weg abgehen, Cig.; črevlje o., die Stiefel abgehen (um sie weiter zu machen), Cig.; — 4) (die Bienenkönigin) befruchten: obhojena matica, Levst. (Beč.).
-
obhǫ̑dnik, m. der Currendenträger, der Bote, C.; dekanijski, občinski o., Erj. (Torb.); — der Kaplan, Cig., Notr.- Z.; "po nekatere kraje obhodnika imenujejo kaplana, ker na mesto župnika hodi po župi n. pr. k bolnikom i. t. d., Erj. (Torb.); — der Priester, der in den Filialkirchen die Messe lesen muss, Štrek.; — = pohajač, Vod. (Izb. sp.).
-
obhǫ̑ja, f. 1) die Begehung, DZ.; — 2) der Umgang, Jan.; pohujšati koga z obhojo, Slom.; o. s svetom, ZgD.
-
obigráti, -ȃm, vb. pf. 1) abspielen: prste si obigrati, Cig.; — 2) o. koga, jemandem etwas im Spiele abgewinnen, Cig., SlN.
-
obigrávati, -am, vb. impf. 1) umspielen, umscherzen, V.-Cig.; — 2) o. koga, jemandem im Spiele abzugewinnen pflegen, Cig.
-
obiráč, m. 1) kdor kaj obira ( n. pr. sadje), der Ableser, der Abnehmer, Cig., Jan.; — 2) na drog pritrjen košek, s katerim se sadje obira, jvzhŠt.
-
obírati, -bı̑ram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Erj. (Torb.).
10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani