ko (10.701-10.800)

10701. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
10702. negódnost, f. 1) die Unreife, die Unzeitigkeit; — 2) die Missfälligkeit: = nesnažnost, Erj. (Torb.); tudi: negọ̑dnost; prim. negoden.
10703. negospodárən, -rna, adj. unökonomisch, Levst. (Pril.).
10704. negospodárnost, f. das unökonomische Verfahren, Levst. (Pril.).
10705. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
10706. neizpozaję̑t, adj. unerschöpflich: nebeške dobrote teko iz neizpozajetega vira, Cv.
10707. 1. neizrečèn, -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
10708. neizrečénski, adj. = 2. neizrečen: neizrečensko, unaussprechlich, C., Polj.
10709. neizštẹvèn, -éna, adj. unzählbar: neizšteveno veliko, eine zahllose Menge, Bas.
10710. nejevǫ́lja, f. der Unwille, der Widerwille, der Missmuth; — po nejevolji, wider Willen: po nejevolji sem prišel v tako druščino, Gor.
10711. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
10712. nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
10713. nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
10714. nẹ́ki, nẹ́ka, pron. ein gewisser, ein; neki Ivanovič; neko njivo je kupil; neki kralj je imel sina.
10715. nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
10716. nekȗhan, adj. ungekocht.
10717. nekútən, -tna, adj. garstig, Kor.- M.; abscheulich, (tudi: schamlos), Zilj.- Jarn. (Rok.).
10718. nelegālən, -lna, adj. nezakonit, illegal.
10719. neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
10720. nę̑mar, m. die Achtlosigkeit, die Nachlässigkeit; pod pepelom navideznega nemara, Zv.; — v nemar pustiti, außeracht lassen; = z nemar pustiti, Jurč.; = za nemar pustiti, Krelj; = v nemar dejati s čim, ogr.- Valj. (Rad); tako v nemar živi, er lebt so in den Tag hinein, Mur.; z nemar preiti, aus dem Sinne kommen: včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nemar prešle, Jurč.
10721. nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.
10722. nemȃrnik, m. 1) ein nachlässiger, liederlicher Mensch; — 2) visoko tnalo, na katerem se kaj teše, Dol.
10723. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
10724. nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Erj. (Torb.).
10725. nẹ̑mškar, ** -rja, m. Beli Kranjci imenujejo rojake, ki hodijo na Nemško krošnjarit "nemškarje".
10726. neomájən, -jna, adj. unerschütterlich, Cig. (T.); neomajna podstava rodoljubju, LjZv.; neomajni zakoni, Str.
10727. neplȃšba, f., Cig., Kos., pogl. neustrašenost.
10728. nepogọ́dən, -dna, adj. unangenehm, C.; unwillkommen, Zora; — nachtheilig, Jan.
10729. nepomíčən, -čna, adj. unbeweglich, Cig. (T.), nk.; nepomično strmeti v koga, Zv.
10730. nepopȏłn, adj. unvollkommen, unvollständig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
10731. nepopȏłnoma, adv. in unvollkommener Weise, unvollkommen, unvollständig.
10732. nepopȏłnost, f. die Unvollkommenheit, die Unvollständigkeit, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
10733. neposajèn, -éna, adj. unruhig, ausgelassen; z mladega je bila samovoljna, neposajena ino nepokorna, Jsvkr.; — unbändig, wild, C.; neposajena jeza, C.
10734. neposlȗšnik, m. der Ungehorsame: neposlušnikom so se grozili, Slovan.
10735. nepotīzəm, -zma, m. nepravično naklanjanje časti ali služeb sorodnikom, der Nepotismus.
10736. nepovǫ́ljən, -ljna, adj. nicht nach Wunsch, unbefriedigend, unwillkommen, Mur., Cig., nk.; nepovoljni uspehi, nk.; — unliebsam, Volk.- M.
10737. nepovrátən, -tna, adj. unwiederbringlich: nepovratna škoda, DZkr.
10738. nepredŕtən, -tna, adj. undurchdringlich, Cig.; obzidje je stalo nepredrtno, kakor stara skala, Jurč.
10739. 1. nepreštẹvèn, -éna, adj. = nepreštet: neprešteveno veliko solnčnega prahu, Pohl.- Valj. (Rad).
10740. neprevı̑doma, adv. unvorhergesehen, unvermuthet, unerwartet, Mur., Cig.; smrt hodi neprevidoma ino po noči kakor tat, Ravn.
10741. neprídiprav, m. ein ungelegenes, unwillkommenes Ding oder ein ungelegener, unwillkommener Mensch, ein Thunichtgut; n. = nerodna reč ali tudi človek, ki nikamor prav ne pride, Levst. (Zb. sp.); mladi nepridiprav le ni dal miru, Zv.
10742. neprihòd, -hǫ́da, m. das Nichtkommen, das Ausbleiben, Cig., DZ.; sodba zavoljo neprihoda, das Contumazurtheil, Cig.
10743. neprijȃtelj, m. der Unfreund, der Feind, Meg., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Erj. (Torb.), nk.
10744. neprilǫ́žnost, f. die Unbequemlichkeit, Cig.; n. in zoprnost, Jsvkr.; die Ungelegenheit: n. komu delati, Jsvkr.
10745. neráhəł, -hla, adj. unsanft; nerahlo koga prijeti.
10746. nerazšı̑rjen, adj. unerweitert; — nicht ausgebreitet: nerazširjena količina, intensive Größe, Cig. (T.).
10747. nerazúmən, -mna, adj. 1) unverständig; — 2) unverständlich, undeutlich, Jan.; unbegreiflich: nerazumljeno in nerazumno človeško srce, Jurč.
10748. nerẹ́səc, -sca, m. = merjasec, der Eber, Meg., Cig., Dol.- Mik., Erj. (Torb.).
10749. nergáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, murren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) schmähen, C.; kako so njega nergali, Krelj; — iz nem. nergeln; (tudi: njergati, Cig., Jan.).
10750. 2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
10751. nésən, -sna, adj. nesna kokoš, die Leghenne, Cig., Jan.
10752. nesítən, -tna, adj. unersättlich, Mur., Mik., Krelj; nesiten požrih, Dalm.; nesitna lakomnost, Kast.
10753. nesítnost, f. die Unersättlichkeit, Mur.; nesitnost jih je že veliko pomorila, Slom.
10754. nespràv, adv. unrecht, Erj. (Torb.).
10755. nesrę́čən, -čna, adj. 1) unglücklich; — 2) unglückbringend, unglückselig; ta nesrečni človek je moral ravno zdaj priti! nesrečna lakomnost.
10756. nestáłən, -łna, adj. unbeständig, unstet, Cig., Jan.; — nestalna količina, eine unstetige Größe ( math.), Cig. (T.).
10757. nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
10758. nesvẹ̑stje, n. die Bewusstlosigkeit, Cig.; vsa v nesvestju, vollkommen bewusstlos, Vrt.
10759. nẹ́ščer, pron. = nehče, nekdo, C.
10760. netę̑čje, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ko>Savinska dol.ko>
10761. netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje ( prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.- C.
10762. nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
10763. netopírščak, m. der Fledermauskoth, Fr.- C.
10764. neučȃkan, adj. = neučakaven, ungeduldig, Cig., Jan., M., C., Gor.; otroci so neučakani, n. pr. kadar ne morejo pričakati kosila, Erj. (Torb.).
10765. neučákavən, -vna, adj. kdor ne more česa pričakati, ungeduldig: ne bodi tako neučakaven! Levst. (Zb. sp.); neučakavni (-alni) Faeton, Erj. (Izb. sp.).
10766. neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
10767. neúmən, -mna, adj. unvernünftig; neumna žival; dumm; neumen, kakor konj, kakor živina; — närrisch.
10768. neumẹ́tən, -tna, adj. 1) = neumetelen, Mur., C.; — = bebast, C.; — 2) = neumeven, unverständlich: Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten, Preš.
10769. neumı̑šljen, adj. unvorhergesehen, Erj. (Torb.).
10770. neumivèn, -éna, adj. = neumit, Trub.; ("neumven"), Kor.- LjZv.
10771. neuslúžən, -žna, adj. komur ni lehko ustreči, Erj. (Torb.).
10772. neustóren, -rna, adj. neroden, okoren, Dol.- Erj. (Torb.); plump, ungeschickt, UčT.
10773. neustrẹ́zən, -zna, adj. komur ni moči lahko ustreči, Svet. (Rok.).
10774. neutájən, -jna, adj. unverleugbar: leta so bila neutajno zapustila nekoliko sledu, Jurč.
10775. nevẹ́dən, -dna, adj. unwissend, unkundig; n. božjih zakonov, Ravn.- Mik.
10776. nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.- Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.- Erj. (Torb.), Štrek.
10777. nevížən, -žna, adj. eigensinnig: n. otrok, n. konj, Gor.; — schlecht: nevižno vreme, nevižna košnja, Gor.; — prim. viža, die Weise.
10778. nevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unwillig, missmuthig; poslušavci so že nevoljni; nevoljno odgovarjati; — 2) bedrängt, elend, Mur.; žalosten in nevoljen konec, Krelj.
10779. nezdúšən, -šna, adj. gefühllos, unmenschlich, grausam, Mur., Cig.; že so bile nezdušne, da tolovaji ino razbojniki ne tako, Ravn.
10780. nezdȗšnik, m. der Gefühllose, Mur.; der Wütherich, C.; kolikanj nezdušniki resnico črtijo! Ravn.
10781. neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj- Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče- Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).
10782. neznȃnski, adj. ungewöhnlich, unerhört, C.; neznansko velik, Št.; — schrecklich, grässlich, Cig., Jan.; po noči na širokem polju je bil sam s takim ne malo neznanskim človekom, Jurč.
10783. nezórən, -rna, adj. verstört aussehend, Goriš.).
10784. nezvẹ̑st, adj. untreu; (neizvest dijakon, Krelj).
10785. nẹ̑žən, * -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
10786. nę̑žika, f. neko jabolko, Erj. (Torb.); — der Venusspiegel (specularia speculum), Josch.
10787. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
10788. níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.
10789. níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
10790. nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
10791. nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
10792. nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
10793. nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
10794. nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
10795. níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
10796. nı̑ndər, adv. = nikoder, nikjer, vzhŠt.- Vest. I. 108; (tudi: nindrt, Vest.; nindri, ogr.- Mik.; nastalo iz: nigder, Mik.).
10797. 1. nìt, nı̑ti, f. 1) der Faden; vdejati nit, einfädeln; do niti moker, ganz durchnässt; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — pl. niti, der Zwirn, M.; — 2) živa n., das Wasserkalb, der Drahtwurm (gordius acquaticus), Cig., Erj. (Ž.), Erj. (Torb.); — 3) morska n., das Seegras, Levst. (Pril.); — 4) plenasta ostrina na sekiri, Gor.
10798. 2. nìt, nı̑ti, f. = net, das Niet, Erj. (Torb.); — iz nem.
10799. nítən, -tna, adj. Faden-: nı̑tni konec, das Fadenende.
10800. nìz, praep. c. acc. = s, z, von — herab: prišel je niz Krn, niz Srpenico, Erj. (Torb.); — niz lice solze toči, Ist.- SlN.; niz brdo, bergab, Zora; — v niz (vniz), abwärts, nach unten, Jan., C.