Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (1.068-1.167)

  1. kopníca, f. eine schneelose Fläche, Jan.
  2. kopnína, f. eine schneelose Fläche, Cig., C.
  3. kópnja, f. = kop, die Hauarbeit, Cig., Jan.
  4. kopnjáčina, f. = kopnina, C.
  5. kopnóta, f. = kopnina, Jan.
  6. kopnozę̑məljski, adj. festländisch: kopnozemeljsko vodovje, Landgewässer, Jes.
  7. kóprc, m. 1) der Fenchel (foeniculum vulgare), Meg., Dict.- Mik., DZ., Tuš. (R.); — tudi: die Sophien-Rauke (sisymbrium Sophia), Cig., Medv. (Rok.); — 2) abgefallene Tannennadel, C.
  8. kopŕcati, -am, vb. impf. schleppend treten, hinken, C.
  9. kopŕcniti, -pȓcnem, vb. pf. stürzen: s sedmega klina na tla k., SlN.
  10. koprcȗn, m. = koprc 2), C.
  11. kóprčev, adj. Fenchel-, Cig., Jan.
  12. kopríca, f. in der Mühle das auf den Boxnagel passende Eisen im Laufsteine, Cig., Dol., Št.
  13. kóprič, m. = koprc 1), Alas.
  14. kópričev, adj. Fenchel-, Cig.
  15. kopríva, f. 1) die Brennessel; mala k., kleine Brennessel (urtica urens), velika k., große oder Waldbrennessel (urtica dioica), Tuš. (R.); mrtve ali konjske koprive, die tauben Nesseln, C.; mrtva bela k., (lamium album), Mur., Cig., Tuš. (R.); mrtva lisasta k., die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Tuš. (R.), = prisadna k., Z.; mrtva rumena k. (galeobdolon luteum), Tuš. (R.); = zlata k., Z.; mrtva škrlatno-rdeča k. (lamium purpureum), Tuš. (R.); kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; tudi: v koprivo ne trešči, jvzhŠt.; — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
  16. koprı̑var, -rja, m. der Nesselspanner, Cig.; mali k., der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa urticae), veliki k., der große Fuchs (vanessa polychloros), Erj. (Ž.).
  17. koprı̑varica, f. muha k., die Nesselfliege, Cig.
  18. koprı̑včək, -čka, m. dem. koprivec, Z.
  19. koprı̑vəc, -vca, m. der Zürgelbaum (celtis australis), Z.
  20. koprívən, -vna, adj. = koprivji, Cig., Jan.
  21. koprívica, f. dem. kopriva; 1) kleine Brennessel; — 2) brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  22. koprívina, f. das Nesselgesträuch, Cig., Jan.
  23. koprívišče, n. der Ort, wo Brennesseln wachsen, Mur.; der Nesselacker, C.
  24. koprı̑vje, n. coll. Brennesseln, das Brennesselgesträuch, Mur., Cig.
  25. koprı̑vji, adj. Nessel-, Mur.; — koprivje jezičen, eine beißende Sprache führend, C.
  26. koprı̑vnica, f. 1) koprivnice, Nesseln (urticaceae), Tuš. (R.); — 2) der Zürgelbaum (celtis australis), Štrek.
  27. koprı̑vnik, m. 1) das Nesseltuch, Cig., Jan.; — 2) = koprivnjak, das Brennesselmus, Cig.; — 3) der Geißelstiel aus Zürgelholz, Nov.
  28. koprı̑vnjak, m. das Brennesselmus, Mur.
  29. koprívovəc, -vca, m. 1) der Zürgelbaum (celtis australis), C.; — 2) ein (aus Zürgelholz verfertigter) Geißelstiel, Cig.
  30. koprívovina, f. = koprivina, Jan. (H.).
  31. kopŕkati, -am, vb. impf. = koprcati, vzhŠt.- C.
  32. koprnẹ̑nje, n. das Schmachten; das sehnsüchtige Verlangen.
  33. koprnẹ́ti, -ím, vb. impf. vergehen, verschmachten; od revščine k., Ravn.; od tvoje jeze koprnimo, Ravn.; od strahu k., Burg.; — schmachten, lechzen: od žeje k., Mur., Cig., Jan.; — k. po čem, ein sehnsüchtiges Verlangen nach etwas haben; — prim. kopneti, Levst. ( LjZv.).
  34. koprnína, f. der Dill (anethum graveolens), Cig.
  35. koprolīt, m. okamenelo govno, der Koprolith, Cig. (T.).
  36. kǫ̑pski, adj. kopsko, die Zeit zwischen 4 und 5 Uhr nachmittags: vzpomladi se ovce priženo v kopsko, da jareta sesajo, tudi: solnce stoji na kopskem, Tolm.- Erj. (Torb.).
  37. kǫ̑pščak, m. mala južina, ki se daje delavcem "v kopsko", Tolm.- Erj. (Torb.).
  38. kopúča, f. 1) gruča lešnikov na leskovi veji, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) die Krystaldruse, Erj. (Min.).
  39. kopulácija, f. die Copulation ( bot.), Tuš. (B.).
  40. kopúlja, f. eine schmale Haue, Z., Kr.- Valj. (Rad); die Reuthaue, Cig., Jan., C.
  41. kopúljica, f. dem. kopulja, Z., C.
  42. kopȗn, m. 1) der Kapaun; — 2) der Verschnittene, Meg.; — prim. srvn. kappūn, lat. capo, Mik. (Et.).
  43. kopunár, -rja, m. der Kapaunhändler, ogr.- M.
  44. kopȗnče, -eta, n. kleiner Kapaun, Mur., Valj. (Rad).
  45. kopȗnčək, -čka, m. dem. 1. kopunec, kleiner Kapaun.
  46. 1. kopȗnəc, -nca, m. dem. kopun, Valj. (Rad).
  47. 2. kopȗnəc, -nca, m. der Hügel, Hal.- C.; — prim. 1. kopa.
  48. kopúniti, -ȗnim, vb. impf. (einen Hahn) kappen, kapaunen, Cig., C.; k. petelina, Vod. (Izb. sp.), jvzhŠt.
  49. kopȗnjak, m. die Kapaunensteige, Cig., C.
  50. kǫ̑pva, f. = kopel, Cig., Jan.; k. prerojenja, Jap. (Sv. p.).
  51. kōr, m. 1) das Chor, die Emporkirche; na koru peti; — 2) = zbor, der Chor, Cig. (T.), nk.
  52. kòr, conj., nam. kakor, Kor., Z.
  53. kòr, adv., nam. kar, nikar, C., zapŠt.- LjZv., Kor.
  54. kóra, f. die Rinde, die Kruste, Habd.- Mik., Cig., Jan.; trši kot kora, Kr.- Valj. (Rad); — gefrorene Erdscholle, C.; die Eisscholle, Guts., Mur., Fr.- C.
  55. korabəlj, -blja, m. = ladja, Cig. (T.), Jan., nk.; — rus.
  56. koracálọ, n. der Schlenderer, Cig.
  57. koracȃnje, n. der Schlendergang, Cig.; der Gänsegang, Jan.
  58. koracáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig gehen, schlendern, Dict., Cig., Jan.; spehan je koracal sopotnik po konjskih stopinjah, Jurč.
  59. korȃč, m. 1) das Schreiten, Dict.; — 2) = korak, Meg., Jan., Rez.- Mik.; neso veliko koračev narazen, Boh.
  60. 1. koráča, f. große Rinde, C.
  61. 2. koráča, f. 1) der Schritt, C.; — 2) mednožje: strgal sem hlače v korači, Erj. (Torb.); — 3) = roglja, zwei in einem Stiele steckende Spitzen, C.
  62. koračȃj, m. der Schritt, die Schrittweite, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C., nk., vzhŠt.
  63. koráčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) schreiten, Meg., Boh., Guts., Cig., Jan., C., Prip.- Mik.; k. iz sobe, k. črez vrt, Jurč.; — 2) k. se, sich spreizen, Štrek.
  64. korȃčnica, f. 1) iztezna, cevkasta, sesalna nožica mekužcev (ambulacrum), Erj. (Z.); — 2) der Marsch (pesem ali godba), nk.
  65. koračȗn, m. neko orodje: s koračunom ga je posekal, SlN.; — prim. 2. korača 3).
  66. korȃjža, f. = srčnost; — iz: Courage.
  67. korájžən, -žna, adj. = srčen, couragiert.
  68. korák, m. der Schritt; drobni, mali k., der Zwergschritt, Cig.; konj opeša na mali k., Vrt.; v k. stopati, im Schritt einhergehen, LjZv.
  69. korákati, -ȃkam, vb. impf. schreiten, austreten; marschieren, C., nk.
  70. korákniti, -ȃknem, vb. pf. einen Schritt thun, Hal.- C., SlN.; — k. na konja, aufs Pferd springen, C.
  71. korȃkoma, adv. schrittweise, Schritt für Schritt, Mur., Cig., Jan.; im Schritt, LjZv.
  72. korāl, m. zborno, cerkveno petje, der Choral, Jan.
  73. korāla, f. = koralda, koralja, die Koralle, Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  74. koráłda, f. die Koralle; tudi: korȃłda.
  75. korȃłdar, -rja, m. der Korallenmacher, Cig.
  76. koráłdast, adj. Korallen-, Cig.
  77. koráłdən, -dna, adj. Korallen-.
  78. korałdíšče, n. = koraljišče, Cig.
  79. korālja, f. die Koralle, Cig. (T.); — stsl.
  80. korāljast, adj. korallenartig, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  81. koráljən, -ljna, adj. Korallen-: -ljni greben, das Korallenriff, Cig. (T.).
  82. koraljíšče, n. die Korallenbank, Cig. (T.).
  83. korȃljnica, f. die Giftnatter (elops corallinus), Erj. (Z.).
  84. korȃljnik, m. der Korallenstock, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  85. korān, m. mohamedansko sv. pismo, der Koran.
  86. korant, m. 1) korant je gonjač oračev na pustni dan (ein wild aussehender Mann in rauhem Pelz, mit Hörnern), vzhŠt.- C.; — (korȃnt = kurent, Notr.); — 2) der grüne genießbare Teichfrosch, Hal.- C.
  87. korȃnta, f. 1) die Kröte, C.; — 2) ungeschickte Weibsperson, C.
  88. korantáča, f. = koranta, C.
  89. korantȃčka, f. = koranta, Hal.- C.
  90. korantáti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig einhergehen, vzhŠt.- C.
  91. kǫ̑rar, -rja, m. der Chorherr, der Domherr.
  92. kǫ̑rarica, f. die Canonissin, Cig., Jan.
  93. kǫ̑rarski, adj. die Domherren betreffend; k. zbor, das Domcapitel, Jan.
  94. kǫ̑rarstvọ, n. die Domherrenwürde, das Canonicat, Dict., Cig., Jan., C.
  95. korasa, f. der Hundslattich (thrincia hirta), Josch.
  96. korat, m. 1) = korant 2), ogr.- C., Mik.; — 2) der Mann im Monde, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  97. korȃža, f. = korajža, C.
  98. kǫ̑rba, f. der Korb; der runde Kopfkorb, jvzhŠt.; — = koš, C.; — iz nem.
  99. korbáč, m. eine Art Geißel, die Karbatsche, Mur., Cig., Jan.; iz konopelj spleten bič, BlKr.; — iz bekovih šibic spleten bič, s katerim se n. pr. na nedolžnih otrok dan tepežkajo, jvzhŠt.; — prim. tur. kęrbač, Mik. (Et.).
  100. korbáča, f. großer Korb, Mur., Volk.- Pjk. (Črt.)

   568 668 768 868 968 1.068 1.168 1.268 1.368 1.468  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA