ko (10.668-10.767)

10668. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
10669. nazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zutrinken, eine Gesundheit, einen Toast ausbringen: n. komu, V.-Cig., Jan., nk.
10670. nazídati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge von Bauten herstellen: n. veliko hiš; — eine gewisse Menge Töpferware (mit freier Hand) verfertigen: n. veliko loncev, Polj.
10671. nazı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Gor.; tudi pl. nazimki: kolikor grmi pred velikim petkom, toliko nazimkov je pred sv. Jakopom, Gor.
10672. názlobən, -bna, adj. boshaft, feindselig: n. komu, ogr.- C.
10673. nazlobíti, -ím, vb. pf. im Grimme etwas Arges androhen, C.; — n. se komu, jemanden bedrohen, Fr.- C.
10674. naznamenováti, -ȗjem, vb. pf. ( impf.) andeuten: oko na kipih je le naznamenovano, Žnid.
10675. naznáti, -znȃm, vb. pf. ausfindig machen, Burg. (Rok.); naznal mu je službo, Erj. (Torb.).
10676. nazóbati se, -zǫ́bljem se, vb. pf. (an Beeren, Kirschen, Körnern) sich satt essen oder fressen, n. se jagod, črešenj, grozdja; kokoši so se zrnja, konji ovsa nazobali.
10677. nazórən, -rna, adj. 1) Anschauungs-, anschaulich, intuitiv, Jan., Cig. (T.); nazǫ̑rni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), nk.; nazorno storiti, versinnlichen, Cig. (T.); — 2) "nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo, Erj. (Torb.); prim. stsl. nazorъ, der Verdacht.
10678. nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; ( hs.).
10679. nažȃgati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge sägen; veliko desak n.; — 2) n. se, sich satt sägen.
10680. nážənj, -žnja, m. kolikor se nažanje, = nažanjek, ogr.- Raič ( Nkol.).
10681. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, ein dicker Mensch, ko>Celjska ok.ko>
10682. nažígati, -am, vb. impf. ad nažgati; 1) anbrennen; anzünden; — 2) prügeln; n. koga s kamenjem in okleščki, bewerfen, LjZv.
10683. nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.
10684. nažǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. 1) mit einem längeren Gegenstande gehörig bestoßen; n. koga, jemanden gehörig puffen, Cig., M.; — 2) voll stopfen; v mesto se veliko ljudi nažoka, Ravn.; — n. se, sich voll essen, Št.
10685. nažrẹ́ti se, -žrèm se, vb. pf. sich satt fressen; n. se koga = naveličati se koga objedati ali obrekovati, Dol.
10686. nažvížgati, -am, vb. pf. 1) s šibo n. koga, jemanden mit einer Ruthe abstreichen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pfeifen.
10687. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
10688. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
10689. neblagoglȃsje, n. die Kakophonie, Cig. (T.), nk.
10690. nę̑bnica, f. = nebna kost, das Gaumenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
10691. neboglję̑n, adj. kränklich, schwächlich, gebrechlich, Cig., Jan.; Oh, komu sem jaz doma pustila Dete svoje, sinka nebogljen'ga, Npes.-K.; tudi: nebǫ̑gljen, Dol.
10692. nedẹ̑ł, -dẹ́la, m. der Feiertag, Kor.- Cig., Jan., Mik., Rož.- Kres.
10693. nedẹ̑łəc, -łca, m. = sopraznik, der Halbfeiertag, ein nicht gebotener Feiertag, Jarn., Kor.- Cig., Jan., Mik.
10694. nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.- M., Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.- Kres.
10695. nedẹ́ljski, adj. sonntägig, Sonntags-; nedeljska služba božja; nedeljske pridige; nedeljsko oblačilo.
10696. nedenárən, -rna, adj. geldlos: zdaj je svet tako nedenaren! Svet. (Rok.); nedenarni časi, Škrb.
10697. 1. nedovršèn, -éna, adj. unvollendet, Cig., nk.; — unvollkommen, nk.
10698. nedovršénost, ** f. die Unvollkommenheit, nk.
10699. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Gor.)- Levst. (M.).
10700. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
10701. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
10702. negódnost, f. 1) die Unreife, die Unzeitigkeit; — 2) die Missfälligkeit: = nesnažnost, Erj. (Torb.); tudi: negọ̑dnost; prim. negoden.
10703. negospodárən, -rna, adj. unökonomisch, Levst. (Pril.).
10704. negospodárnost, f. das unökonomische Verfahren, Levst. (Pril.).
10705. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
10706. neizpozaję̑t, adj. unerschöpflich: nebeške dobrote teko iz neizpozajetega vira, Cv.
10707. 1. neizrečèn, -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
10708. neizrečénski, adj. = 2. neizrečen: neizrečensko, unaussprechlich, C., Polj.
10709. neizštẹvèn, -éna, adj. unzählbar: neizšteveno veliko, eine zahllose Menge, Bas.
10710. nejevǫ́lja, f. der Unwille, der Widerwille, der Missmuth; — po nejevolji, wider Willen: po nejevolji sem prišel v tako druščino, Gor.
10711. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
10712. nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
10713. nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
10714. nẹ́ki, nẹ́ka, pron. ein gewisser, ein; neki Ivanovič; neko njivo je kupil; neki kralj je imel sina.
10715. nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
10716. nekȗhan, adj. ungekocht.
10717. nekútən, -tna, adj. garstig, Kor.- M.; abscheulich, (tudi: schamlos), Zilj.- Jarn. (Rok.).
10718. nelegālən, -lna, adj. nezakonit, illegal.
10719. neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
10720. nę̑mar, m. die Achtlosigkeit, die Nachlässigkeit; pod pepelom navideznega nemara, Zv.; — v nemar pustiti, außeracht lassen; = z nemar pustiti, Jurč.; = za nemar pustiti, Krelj; = v nemar dejati s čim, ogr.- Valj. (Rad); tako v nemar živi, er lebt so in den Tag hinein, Mur.; z nemar preiti, aus dem Sinne kommen: včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nemar prešle, Jurč.
10721. nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.
10722. nemȃrnik, m. 1) ein nachlässiger, liederlicher Mensch; — 2) visoko tnalo, na katerem se kaj teše, Dol.
10723. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
10724. nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Erj. (Torb.).
10725. nẹ̑mškar, ** -rja, m. Beli Kranjci imenujejo rojake, ki hodijo na Nemško krošnjarit "nemškarje".
10726. neomájən, -jna, adj. unerschütterlich, Cig. (T.); neomajna podstava rodoljubju, LjZv.; neomajni zakoni, Str.
10727. neplȃšba, f., Cig., Kos., pogl. neustrašenost.
10728. nepogọ́dən, -dna, adj. unangenehm, C.; unwillkommen, Zora; — nachtheilig, Jan.
10729. nepomíčən, -čna, adj. unbeweglich, Cig. (T.), nk.; nepomično strmeti v koga, Zv.
10730. nepopȏłn, adj. unvollkommen, unvollständig, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
10731. nepopȏłnoma, adv. in unvollkommener Weise, unvollkommen, unvollständig.
10732. nepopȏłnost, f. die Unvollkommenheit, die Unvollständigkeit, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
10733. neposajèn, -éna, adj. unruhig, ausgelassen; z mladega je bila samovoljna, neposajena ino nepokorna, Jsvkr.; — unbändig, wild, C.; neposajena jeza, C.
10734. neposlȗšnik, m. der Ungehorsame: neposlušnikom so se grozili, Slovan.
10735. nepotīzəm, -zma, m. nepravično naklanjanje časti ali služeb sorodnikom, der Nepotismus.
10736. nepovǫ́ljən, -ljna, adj. nicht nach Wunsch, unbefriedigend, unwillkommen, Mur., Cig., nk.; nepovoljni uspehi, nk.; — unliebsam, Volk.- M.
10737. nepovrátən, -tna, adj. unwiederbringlich: nepovratna škoda, DZkr.
10738. nepredŕtən, -tna, adj. undurchdringlich, Cig.; obzidje je stalo nepredrtno, kakor stara skala, Jurč.
10739. 1. nepreštẹvèn, -éna, adj. = nepreštet: neprešteveno veliko solnčnega prahu, Pohl.- Valj. (Rad).
10740. neprevı̑doma, adv. unvorhergesehen, unvermuthet, unerwartet, Mur., Cig.; smrt hodi neprevidoma ino po noči kakor tat, Ravn.
10741. neprídiprav, m. ein ungelegenes, unwillkommenes Ding oder ein ungelegener, unwillkommener Mensch, ein Thunichtgut; n. = nerodna reč ali tudi človek, ki nikamor prav ne pride, Levst. (Zb. sp.); mladi nepridiprav le ni dal miru, Zv.
10742. neprihòd, -hǫ́da, m. das Nichtkommen, das Ausbleiben, Cig., DZ.; sodba zavoljo neprihoda, das Contumazurtheil, Cig.
10743. neprijȃtelj, m. der Unfreund, der Feind, Meg., Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Erj. (Torb.), nk.
10744. neprilǫ́žnost, f. die Unbequemlichkeit, Cig.; n. in zoprnost, Jsvkr.; die Ungelegenheit: n. komu delati, Jsvkr.
10745. neráhəł, -hla, adj. unsanft; nerahlo koga prijeti.
10746. nerazšı̑rjen, adj. unerweitert; — nicht ausgebreitet: nerazširjena količina, intensive Größe, Cig. (T.).
10747. nerazúmən, -mna, adj. 1) unverständig; — 2) unverständlich, undeutlich, Jan.; unbegreiflich: nerazumljeno in nerazumno človeško srce, Jurč.
10748. nerẹ́səc, -sca, m. = merjasec, der Eber, Meg., Cig., Dol.- Mik., Erj. (Torb.).
10749. nergáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, murren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) schmähen, C.; kako so njega nergali, Krelj; — iz nem. nergeln; (tudi: njergati, Cig., Jan.).
10750. 2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
10751. nésən, -sna, adj. nesna kokoš, die Leghenne, Cig., Jan.
10752. nesítən, -tna, adj. unersättlich, Mur., Mik., Krelj; nesiten požrih, Dalm.; nesitna lakomnost, Kast.
10753. nesítnost, f. die Unersättlichkeit, Mur.; nesitnost jih je že veliko pomorila, Slom.
10754. nespràv, adv. unrecht, Erj. (Torb.).
10755. nesrę́čən, -čna, adj. 1) unglücklich; — 2) unglückbringend, unglückselig; ta nesrečni človek je moral ravno zdaj priti! nesrečna lakomnost.
10756. nestáłən, -łna, adj. unbeständig, unstet, Cig., Jan.; — nestalna količina, eine unstetige Größe ( math.), Cig. (T.).
10757. nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
10758. nesvẹ̑stje, n. die Bewusstlosigkeit, Cig.; vsa v nesvestju, vollkommen bewusstlos, Vrt.
10759. nẹ́ščer, pron. = nehče, nekdo, C.
10760. netę̑čje, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ko>Savinska dol.ko>
10761. netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče- Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje ( prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.- C.
10762. nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
10763. netopírščak, m. der Fledermauskoth, Fr.- C.
10764. neučȃkan, adj. = neučakaven, ungeduldig, Cig., Jan., M., C., Gor.; otroci so neučakani, n. pr. kadar ne morejo pričakati kosila, Erj. (Torb.).
10765. neučákavən, -vna, adj. kdor ne more česa pričakati, ungeduldig: ne bodi tako neučakaven! Levst. (Zb. sp.); neučakavni (-alni) Faeton, Erj. (Izb. sp.).
10766. neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
10767. neúmən, -mna, adj. unvernünftig; neumna žival; dumm; neumen, kakor konj, kakor živina; — närrisch.