ko (10.601-10.700)

10601. natísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) quetschen, Cig.; — n. se, sich wund drücken, Ig; — 2) drucken, knjigo n., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) in einer gewissen Menge sich herandrängen: v nižje šole so zadnja leta nekoliko natisnili, LjZv.
10602. nȃtje, n. = nat, pos. das Rübenkräutig, Goriš.)- Štrek. (Let.).
10603. natláčiti, -tlȃčim, vb. pf. anstopfen, voll stopfen; n. si žepe z jabolki, želodec z jedmi, pipo s tobakom; n. se, sich mit Speisen voll stopfen; cerkev je natlačena, die Kirche ist gedrängt voll; — eine gewisse Menge hineinstopfen; n. slame v vrečo; n. tobaka v pipo; — n. veliko ljudi na voz.
10604. natȏłcevati, -ujem, vb. impf. 1) klopfen, Mur., Met.; — 2) Verdacht haben, argwöhnen; n. koga, Argwohn gegen jemanden haben, Mur., Cig., Dol., Gor.; n. na koga, Cig., C.; — tudi: natolceváti.
10605. natółči, -tółčem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zerklopfen oder zerschlagen; n. orehov, kamenja; — 2) n. koga, abprügeln; — 3) n. se, sich voll essen; — 4) n. se, sich satt klopfen o. schlagen.
10606. natółkniti, -tȏłknem, vb. pf. andeuten: n. komu kaj, C.; — auf etwas anspielen, zu verstehen geben, C.; — flüchtig erwähnen, C.
10607. natǫ̑žnik, m. pri vozu klin, idoč skozi trap, oplen in podvoz, C., Lašče- Erj. (Torb.).
10608. natȓcati, -am, vb. pf. napolniti, kar se najtrje da, vzhŠt.- C., Lašče- Erj. (Torb.); n. mošnjo, Cig.; sena n. v koš, Lašče- Levst. (Rok.); vreča je natrcana, krava ima natrcano vime (strotzendes Euter), Lašče- Erj. (Torb.); — n. se, sich voll essen, Lašče- Levst. (Rok.).
10609. nátrẹsk, m. = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., Jan., ko>Savinska dol.ko>
10610. natrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. 1) derb abprügeln; — 2) n. se. sich voll essen, C.; — 3) n. se, zur Genüge einschlagen (vom Blitze): zdaj se je menda natreskalo za nekoliko časa, jvzhŠt.
10611. natrę́sti, -trę́sem, vb. pf. eine gewisse Menge herabschütteln; n. sadja z drevja; — in einer gewissen Menge anstreuen: n. peska, prsti, smodnika; — bestreuen; n. tla s peskom; — zelo redko je z ljudmi natreseno barje, Levst. (Močv.).
10612. natrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) anbrechen, ein wenig brechen, C.; — 2) eine gewisse Menge brecheln; n. lanu; — 3) anreiben, Cig.; konico na kopju s strupom n., Vrt.; z oljem n., mit Oel einreiben, Cig.; natren, C.; natrt, Erj. (Min.).
10613. nātrij, m. neka kemična prvina (kovina), das Natrium, Cig. (T.).
10614. natŕkati, -tȓkam, vb. pf. voll stopfen, vzhŠt.- C.; — n. puško, laden, Zora; natrkane jagode, (zum Platzen) volle Beeren, C.; — natrkan, berauscht.
10615. natrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) n. komu ušesa, einem die Ohren voll schwätzen; — 2) n. se, sich satt trompeten.
10616. natrǫ̑ha, f. die Verhexung, ("kar se komu natrosi"), C.
10617. natrȏsək, -ska, m. = netresk, Erj. (Torb.).
10618. natŕžiti, -tȓžim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Geld) als Erlös beim Verkaufen zusammenbekommen; — 2) n. se, das Verkaufen (den Handel) satt bekommen.
10619. naturalīzəm, -zma, m. nešolsko pečanje z umetnostjo ali znanstvom, v modroslovju: tajenje nadnaturnega razodetja, v umetnosti: natančno posnemanje nature, der Naturalismus.
10620. natȗrski, adj. natürlich: naturski človek, naturske žene sin, natursko veselje, Trub. (Post.).
10621. natvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden: n. na vrv, anseilen, Cig.; n. svoje cape krog sebe, Andr.; — n. srce na kaj, sein Herz an etwas hängen, Cig.; — n. komu pravdo, jemandem einen Process anhängen, Cig.; — n. komu kaj, einem etwas anbinden, anhängen, zuschreiben, Mur., Cig., Jan.; n. o kom kaj, von jemandem etwas aussprengen, Gor.
10622. naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem ( namr. peti).
10623. naudáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) n. kaj na kaj, an etwas schlagen, Cig.; aufdrücken: n. potrdilu uradni pečat, DZ.; pismo naudarjeno s pečatom, DZ.; — 2) anheften (pri šivanju popeti z redkimi švi), Cig., Erj. (Torb.); — 3) n. ceno, den Preis erhöhen, Mur.; — n. obečo, ein Anbot thun, Hip. (Orb.); — 4) naudarjen, = prismojen, Cig., C., M., Gor.
10624. náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.
10625. navábiti, -im, vb. pf. 1) anlocken, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge einladen; veliko ljudi n. na gosti.
10626. navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.- Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
10627. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
10628. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
10629. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
10630. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
10631. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
10632. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
10633. navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.
10634. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
10635. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
10636. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, prim. vdilj.
10637. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
10638. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
10639. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
10640. navẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. eine gewisse Menge fertig worfeln; veliko pšenice n.
10641. navelı̑čati se, -am se, vb. pf. überdrüssig werden, satt bekommen; n. se česa; n. se delati.
10642. navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
10643. navę̑zək, -zka, m. das Angebundene, das Angeknüpfte, Cig.; — das an eine Schnur Gereihte: n. biserov, C.; n. korald, Bes.
10644. 1. navę́zniti, -vę̑znem, vb. pf. n. komu kaj, einem etwas anbinden ( fig.), Jan., Mik.
10645. 2. navẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) ein Gefäß zum Theil auf die offene Seite gestürzt hinstellen: n. skledo, košaro, C.; — 2) umgestürzt aufsetzen, Z.; n. panj, einen leeren Bienenstock auf einen vollen setzen, Z., Gor.
10646. navídən, -dna, adj. neidig: n. biti komu, C., Svet. (Rok.); — nam. nenaviden.
10647. navíjati, -am, vb. impf. ad naviti; 1) aufwinden, aufwickeln; n. nit na kaj; — bewickeln: n. klobčiče; — 2) aufziehen: n. uro; — 3) n. koga, jemandem zusetzen, Cig.
10648. navı̑rati, -am, vb. impf. ad navreti; spannen ( z. B. den Flintenhahn), Mur.; uro n., die Uhr aufziehen, Mur., Jan.; — richten: n. misel na Boga, C.; — n. koga, jemanden in die Enge treiben, ihm zusetzen, Cig.; naviralo me je ( namr. strašilo me je), Zv.
10649. navíti, -víjem, vb. pf. 1) aufwinden, aufwickeln; n. prejo na klopčič; — 2) aufziehen: n. uro: — n. besedo na drug predmet, das Gespräch auf einen andern Gegenstand lenken, LjZv.; — 3) n. koga, in eine Zwangslage versetzen, nöthigen, vermögen, Cig., C.
10650. návlaka, f. 1) kar je za napotje navlečeno, das Geraffel, Levst. (M.); plesnjiva n., Zv.; — zgodovinska n., Zv., LjZv.; — 2) hergelaufenes Gesindel, Zora- C.; — 3) der Ueberzug ( z. B. eines Kissens), Cig., Jan.; ( hs.); — 4) das Getriebe, der Drehling, das Treibstockrad in der Mühle, Cig.; klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen, Lašče- Erj. (Torb.); preslica pri žagi (pili) ima navlako, v katero segajo palci, Notr.; — die ähnliche Vorrichtung an einem Uhrrade, Levst. (M.); prim. naloka, laloka.
10651. navlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) n. si ude, die Glieder durch anstrengende Arbeit anspannen, C.; — 2) (mit Speck) ausspicken, Cig., C.; n. meso, Vod. (Izb. sp.); — 3) eine gewisse Menge zusammenschleppen; vsakojake šare n. v sobo; — n. se, in Menge zusammenkommen; navleklo se je veliko ljudi; — durch Ziehen eine gewisse Menge bekommen: n. vode iz vodnjaka; n. vina iz soda z natego; — n. se ga (vina, žganja), sich betrinken; — n. strune = napeti strune, Cig.; — 4) n. si kaj, sich etwas Unangenehmes zuziehen, Cig.; n. si nesrečo, bolezen, smrt, Cig. (T.); n. si kaj na glavo, auf sich laden, Cig.
10652. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
10653. navòr, -vóra, m. der Hebel, der Hebebaum, die Hebestange, Cig., Jan., DZ., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); návor, Met., Erj. (Torb.).
10654. návornica, f. das Holz am Quergraben, um das Wasser von der Straße abzuleiten, ko>Celjska ok.ko>
10655. navóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge anfahren; n. kamenja, gnoja; — 2) n. se, das Fahren satt bekommen.
10656. navrę̑bər, adv. = navkreber, navzgor, Erj. (Torb.).
10657. navrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) zugeben, (als Zugabe) daraufgeben; pest moke, kosček mesa n.; — 2) entwerfen, projectieren, Cig., Jan., C.; — 3) auferlegen: naklade k davkom na vse občane n., auftheilen, Levst. (Nauk); — 4) n. se, mit Mühe und Anstrengung sich einarbeiten, Cig.; navržen, geübt, M.
10658. 1. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. in Menge zusammenströmen, zusammenkommen: navrelo je veliko ljudstva od vseh strani, Nov.
10659. 2. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. anziehen, spannen ( z. B. den Gewehrhahn), Mur.; navrta puška, Danj. (Posv. p.); uro n., die Uhr aufziehen, Jan., Mur., SlGor.; — lenken: govor n. na verske reči, Erj. (Izb. sp.); — n. koga, = storiti, da začne teči, prisiliti, da začne hitreje delati i. t. d., Gor.
10660. navrhovátiti, -ȃtim, vb. pf. anhäufen, Jan., Let.- C.; suhovine in kamenja n., Levst. (Zb. sp.); kamenje v redne kupe navrhovačeno, in regelmäßige Haufen geschlichtete Steine, Levst. (Cest.); — n. se, sich anhäufen: premnogo listkov se je navrhovatilo, Levst. ( LjZv.).
10661. navŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) anbohren; sod n.; — 2) in Menge bohren; n. veliko lukenj.
10662. navzdȓs, adv. bergab, steil, Erj. (Torb.).
10663. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
10664. navzkrı̑žje, n. der Widerstreit, die Collision, Jan.; v navzkrižje priti s kom, sich mit jemandem zerwerfen, C.
10665. navzlı̑c, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.
10666. navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
10667. nazȃd, adv. nazaj, nach rückwärts, Mur., Jan.; názad, Erj. (Torb.), vzhŠt.; rak nazad hodi, SlGor.
10668. nazávati, -am, vb. impf. ad nazvati; 1) anrufen, Mur., C., Danj.- M., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zurufen: nazavati komu, naj pride kosit, Danj. (Posv. p.); — 2) = nazdravljati, zutrinken, Danj. (Posv. p.).
10669. nazdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. zutrinken, eine Gesundheit, einen Toast ausbringen: n. komu, V.-Cig., Jan., nk.
10670. nazídati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge von Bauten herstellen: n. veliko hiš; — eine gewisse Menge Töpferware (mit freier Hand) verfertigen: n. veliko loncev, Polj.
10671. nazı̑mək, -mka, m. der Nachwinter, Gor.; tudi pl. nazimki: kolikor grmi pred velikim petkom, toliko nazimkov je pred sv. Jakopom, Gor.
10672. názlobən, -bna, adj. boshaft, feindselig: n. komu, ogr.- C.
10673. nazlobíti, -ím, vb. pf. im Grimme etwas Arges androhen, C.; — n. se komu, jemanden bedrohen, Fr.- C.
10674. naznamenováti, -ȗjem, vb. pf. ( impf.) andeuten: oko na kipih je le naznamenovano, Žnid.
10675. naznáti, -znȃm, vb. pf. ausfindig machen, Burg. (Rok.); naznal mu je službo, Erj. (Torb.).
10676. nazóbati se, -zǫ́bljem se, vb. pf. (an Beeren, Kirschen, Körnern) sich satt essen oder fressen, n. se jagod, črešenj, grozdja; kokoši so se zrnja, konji ovsa nazobali.
10677. nazórən, -rna, adj. 1) Anschauungs-, anschaulich, intuitiv, Jan., Cig. (T.); nazǫ̑rni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), nk.; nazorno storiti, versinnlichen, Cig. (T.); — 2) "nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo, Erj. (Torb.); prim. stsl. nazorъ, der Verdacht.
10678. nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; ( hs.).
10679. nažȃgati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge sägen; veliko desak n.; — 2) n. se, sich satt sägen.
10680. nážənj, -žnja, m. kolikor se nažanje, = nažanjek, ogr.- Raič ( Nkol.).
10681. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, ein dicker Mensch, ko>Celjska ok.ko>
10682. nažígati, -am, vb. impf. ad nažgati; 1) anbrennen; anzünden; — 2) prügeln; n. koga s kamenjem in okleščki, bewerfen, LjZv.
10683. nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.
10684. nažǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. 1) mit einem längeren Gegenstande gehörig bestoßen; n. koga, jemanden gehörig puffen, Cig., M.; — 2) voll stopfen; v mesto se veliko ljudi nažoka, Ravn.; — n. se, sich voll essen, Št.
10685. nažrẹ́ti se, -žrèm se, vb. pf. sich satt fressen; n. se koga = naveličati se koga objedati ali obrekovati, Dol.
10686. nažvížgati, -am, vb. pf. 1) s šibo n. koga, jemanden mit einer Ruthe abstreichen, Cig.; — 2) n. se, sich satt pfeifen.
10687. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
10688. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
10689. neblagoglȃsje, n. die Kakophonie, Cig. (T.), nk.
10690. nę̑bnica, f. = nebna kost, das Gaumenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
10691. neboglję̑n, adj. kränklich, schwächlich, gebrechlich, Cig., Jan.; Oh, komu sem jaz doma pustila Dete svoje, sinka nebogljen'ga, Npes.-K.; tudi: nebǫ̑gljen, Dol.
10692. nedẹ̑ł, -dẹ́la, m. der Feiertag, Kor.- Cig., Jan., Mik., Rož.- Kres.
10693. nedẹ̑łəc, -łca, m. = sopraznik, der Halbfeiertag, ein nicht gebotener Feiertag, Jarn., Kor.- Cig., Jan., Mik.
10694. nedẹ́lja, f. 1) der Sonntag; v nedeljo, am Sonntag; ob nedeljah, an Sonntagen; kadar bo v petek n. = nikoli; tiha n., der Passionssonntag, C.; cvetna n., der Palmsonntag; = cvetična n., Kast.; = oljska n., Npes.-K.; velika n., der Ostersonntag; bela n., der erste Sonntag nach Ostern; — 2) = teden, die Woche, Cig., Jan., Kor.- M., Erj. (Torb.); v dveh nedeljah, Met.; v petih nedeljah, Krelj; nę́delja, Rož.- Kres.
10695. nedẹ́ljski, adj. sonntägig, Sonntags-; nedeljska služba božja; nedeljske pridige; nedeljsko oblačilo.
10696. nedenárən, -rna, adj. geldlos: zdaj je svet tako nedenaren! Svet. (Rok.); nedenarni časi, Škrb.
10697. 1. nedovršèn, -éna, adj. unvollendet, Cig., nk.; — unvollkommen, nk.
10698. nedovršénost, ** f. die Unvollkommenheit, nk.
10699. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Gor.)- Levst. (M.).
10700. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.