Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ko (10.568-10.667)


  1. nastrójiti, * -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge gerben; veliko kož n.; — eine gewisse Menge fertig beizen: nastrojil je gobe toliko, da zdaj ne ve kam ž njo, Str.; — 2) n. koga, durchgerben, durchprügeln, Cig.; — 3) n. klobuk, einen Hut aufstaffieren, V.-Cig.; — 4) (im Bergbau) Anstalten machen, dass die Arbeiter die Arbeit beginnen nnen, anschanzen, V.-Cig.
  2. nasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) anspulen, aufwinden; n. nit na cevko, prejo na vreteno; aufdrehen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge aufspulen, aufwinden; veliko preje n.; — 3) n. se, sich satt winden o. drehen; — 4) in die Enge treiben, ins Bockshorn jagen, Cig., M., Polj.; n. koga s tožbo, Polj.; zwingen: n. koga k miru, Cig.; — 5) nasukan, abgefeimt, durchtrieben, Cig., Polj.
  3. nasunjak, m. neka pojedina pred adventom okolo sv. Martina, C.; — prim. nasednjak.
  4. nasušíti, -ím, vb. pf. in einer gewissen Menge trocknen, dörren; n. sadja; n. veliko mesa, viel Fleisch selchen.
  5. nasúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. in einer gewissen Menge aufschütten; n. prsti, zrnja, žita; n. peska po cestah; — n. mernik z vrhom, den Scheffel gegupft voll schütten; Polno zibko je d'narjev nasul, Npes.- Mik.
  6. násuvati, -am, vb. pf. = nasuniti, anfüllen: kdo bode násuval ("nasval") tebe, ki sneš, kolikor vidiš, Ip.- Erj. (Torb.).
  7. naščípati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) anzwicken; n. list; — 2) eine gewisse Menge abzwicken; n. brstja, popkov.
  8. naščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. 1) aufhetzen; n. psa na koga; n. ljudi proti oblastnikom; — 2) n. se, des Hetzens satt werden.
  9. našíbati, -šı̑bam, vb. pf. n. koga, jemanden mit der Ruthe abstreichen, Cig., Jan.
  10. našíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) aufnähen, annähen; gumbe n.; trakov n. na obleko; — 2) eine gewisse Menge nähen.
  11. naškrȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. in Tropfen herabfallen, anfangen zu tröpfeln: debelo iz oblakov naškrapa, Slom.; dež je začel naškrapati, SlN.
  12. našošọ́riti, -ọ̑rim, vb. pf. = našešuriti, aufsträuben: n. kukmo, den Schopf aufrichten, vzhŠt.; našošorjene kokoši, das Gefieder aufsträubende Hennen, vzhŠt.- C.
  13. našpíliti, * -im, vb. pf. speilen: n. panj, kožo, Cig.
  14. naštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. aufzählen; n. božje zapovedi; n. vse rimske kralje; n. komu gotovega denarja.
  15. naštúliti, -štȗlim, vb. pf. 1) napraviti kaj, da ima štulo, da je štulasto, aufthürmen: dva klobuka n. na glavo, kako obleko na-se n., Lašče- Levst. (Rok.); — n. se, sich aufputzen, Cig.; naštuljen, (geschmacklos) aufgeputzt, C., Kr.; — 2) n. se kam, sich irgendwohin vordrängen, wo man im Wege ist, Kr.
  16. nȃt, -ı̑, f. perje pri repi, korenju, krompirju i. t. d., das Kräutig, Guts., V.-Cig., Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Erj. (Torb.).
  17. natȃpati se, -a se, vb. pf. natapalo se mu je, zufällig hat er es getroffen, Erj. (Torb.); prim. it. intoppare, antreffen.
  18. natẹ́cati se, -tẹ̑cam se, vb. impf. wetteifern: n. se s kom, C., Erj. (Izb. sp.); hs.
  19. natéči, -téčem, vb. pf. 1) fließend sich zu einer gewissen Menge ansammeln; nateklo je še pet škafov vina iz soda; — n. se, anfließen: ribnik se je natekel, Cig.; zusammenlaufen: narod se je bil v mesto natekel, LjZv.; — 2) treffen: mene je nateklo, Z.; kakor nateče, wie es kommt, Z.; — schlecht ankommen, Cig.; — n. božjo jezo, sich den Zorn Gottes zuziehen, Bas.; — 3) n. se, sich satt laufen.
  20. natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Tolm.)- Erj. (Torb.).
  21. nategováti, -ȗjem, vb. impf. ad nategniti; 1) anziehen; dehnen; — n. uro = navijati uro, die Uhr aufziehen, Rez.- Mik.; — 2) genug zukommen lassen, befriedigen: požrešnemu človeku ni moči nategovati, M.
  22. natę̑ka, f. die Ungelegenheit, das Hindernis: nateko delati komu, im Wege sein, lästig fallen, Gor., Ig; psovka človeku: ti nateka ti, Gor., Ig.
  23. natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. ( n. pr. grah), pfählen, Cig.
  24. natepávati, -am, vb. impf. 1) schlagen: lopatasto kolo parnika prične natepavati vodo, LjZv.; n. koga, prügeln, Dol.; — 2) n. se, tüchtig essen, gierig fressen.
  25. natésati, -tę́šem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Holz) behauen; n. veliko hlodov; — 2) n. koga, abprügeln, Glas.; — 3) n. se, des Zimmerns satt werden.
  26. natę́zati, -zam, vb. impf. ad nategniti; = nategati, anziehen, dehnen; n. koga, foltern, Cig., Zora; — natezan, gesucht ( stil.), Cig. (T.).
  27. natezílọ, n. 1) = natezilnik, Cig.; — 2) = osla ali jeklo, orodje, s katerim se kosa "nategne" (nabrusi), Štrek., Tolm.)- Erj. (Torb.).
  28. nati, nam, vb. pf. iz: nehati, Kor.- C., LjZv. IX. 496.
  29. natìč, -tíča, m. der Stecken, die Stange, der Ast, an dem Erbsen o. Bohnen emporranken, das Steckreis, die Bohnen-, Erbsenstange, Mur., Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad), Erj. (Torb.), Ip.; tudi: nátič, -tíča, Notr.
  30. natı̑čje, n. coll. = natiči, C.; srakoperja z natičja ustreliti, Nov.
  31. natìk, -tíka, m. 1) = natič, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); kol stoji v grahu za natik, LjZv.; — 2) kar se natika, ein Aufsatz zur Verlängerung, Cig., Nov.; — tudi: nátik, -tíka.
  32. natìsk, -tíska, m. 1) = otisk, die Schwiele am Fuße, C., SlGor.; — 2) der Druck (einer Schrift), Mur., Cig., Jan.; die Auflage, Cig. (T.); sto natiskov učakati, LjZv.
  33. natískati, -am, I. vb. pf. eine gewisse Menge drucken, Mur., Cig., nk.; n. knjigo, Mur.; veliko knjig n., nk.; — II. vb. impf. ad natisniti, = natiskovati, Cig., Jan.
  34. natísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) quetschen, Cig.; — n. se, sich wund drücken, Ig; — 2) drucken, knjigo n., Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) in einer gewissen Menge sich herandrängen: v nižje šole so zadnja leta nekoliko natisnili, LjZv.
  35. nȃtje, n. = nat, pos. das Rübenkräutig, Goriš.)- Štrek. (Let.).
  36. natláčiti, -tlȃčim, vb. pf. anstopfen, voll stopfen; n. si žepe z jabolki, želodec z jedmi, pipo s tobakom; n. se, sich mit Speisen voll stopfen; cerkev je natlačena, die Kirche ist gedrängt voll; — eine gewisse Menge hineinstopfen; n. slame v vrečo; n. tobaka v pipo; — n. veliko ljudi na voz.
  37. natȏłcevati, -ujem, vb. impf. 1) klopfen, Mur., Met.; — 2) Verdacht haben, argwöhnen; n. koga, Argwohn gegen jemanden haben, Mur., Cig., Dol., Gor.; n. na koga, Cig., C.; — tudi: natolceváti.
  38. natółči, -tółčem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zerklopfen oder zerschlagen; n. orehov, kamenja; — 2) n. koga, abprügeln; — 3) n. se, sich voll essen; — 4) n. se, sich satt klopfen o. schlagen.
  39. natółkniti, -tȏłknem, vb. pf. andeuten: n. komu kaj, C.; — auf etwas anspielen, zu verstehen geben, C.; — flüchtig erwähnen, C.
  40. natǫ̑žnik, m. pri vozu klin, idoč skozi trap, oplen in podvoz, C., Lašče- Erj. (Torb.).
  41. natȓcati, -am, vb. pf. napolniti, kar se najtrje da, vzhŠt.- C., Lašče- Erj. (Torb.); n. mošnjo, Cig.; sena n. v koš, Lašče- Levst. (Rok.); vreča je natrcana, krava ima natrcano vime (strotzendes Euter), Lašče- Erj. (Torb.); — n. se, sich voll essen, Lašče- Levst. (Rok.).
  42. nátrẹsk, m. = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., Jan., ko>Savinska dol.ko>
  43. natrẹ́skati, -trẹ̑skam, vb. pf. 1) derb abprügeln; — 2) n. se. sich voll essen, C.; — 3) n. se, zur Genüge einschlagen (vom Blitze): zdaj se je menda natreskalo za nekoliko časa, jvzhŠt.
  44. natrę́sti, -trę́sem, vb. pf. eine gewisse Menge herabschütteln; n. sadja z drevja; — in einer gewissen Menge anstreuen: n. peska, prsti, smodnika; — bestreuen; n. tla s peskom; — zelo redko je z ljudmi natreseno barje, Levst. (Močv.).
  45. natrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) anbrechen, ein wenig brechen, C.; — 2) eine gewisse Menge brecheln; n. lanu; — 3) anreiben, Cig.; konico na kopju s strupom n., Vrt.; z oljem n., mit Oel einreiben, Cig.; natren, C.; natrt, Erj. (Min.).
  46. nātrij, m. neka kemična prvina (kovina), das Natrium, Cig. (T.).
  47. natŕkati, -tȓkam, vb. pf. voll stopfen, vzhŠt.- C.; — n. puško, laden, Zora; natrkane jagode, (zum Platzen) volle Beeren, C.; — natrkan, berauscht.
  48. natrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) n. komu ušesa, einem die Ohren voll schwätzen; — 2) n. se, sich satt trompeten.
  49. natrǫ̑ha, f. die Verhexung, ("kar se komu natrosi"), C.
  50. natrȏsək, -ska, m. = netresk, Erj. (Torb.).
  51. natŕžiti, -tȓžim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge (Geld) als Erlös beim Verkaufen zusammenbekommen; — 2) n. se, das Verkaufen (den Handel) satt bekommen.
  52. naturalīzəm, -zma, m. nešolsko pečanje z umetnostjo ali znanstvom, v modroslovju: tajenje nadnaturnega razodetja, v umetnosti: natančno posnemanje nature, der Naturalismus.
  53. natȗrski, adj. natürlich: naturski človek, naturske žene sin, natursko veselje, Trub. (Post.).
  54. natvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden: n. na vrv, anseilen, Cig.; n. svoje cape krog sebe, Andr.; — n. srce na kaj, sein Herz an etwas hängen, Cig.; — n. komu pravdo, jemandem einen Process anhängen, Cig.; — n. komu kaj, einem etwas anbinden, anhängen, zuschreiben, Mur., Cig., Jan.; n. o kom kaj, von jemandem etwas aussprengen, Gor.
  55. naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem ( namr. peti).
  56. naudáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) n. kaj na kaj, an etwas schlagen, Cig.; aufdrücken: n. potrdilu uradni pečat, DZ.; pismo naudarjeno s pečatom, DZ.; — 2) anheften (pri šivanju popeti z redkimi švi), Cig., Erj. (Torb.); — 3) n. ceno, den Preis erhöhen, Mur.; — n. obečo, ein Anbot thun, Hip. (Orb.); — 4) naudarjen, = prismojen, Cig., C., M., Gor.
  57. náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.
  58. navábiti, -im, vb. pf. 1) anlocken, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge einladen; veliko ljudi n. na gosti.
  59. navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.- Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
  60. 1. naváditi, -vȃdim, vb. pf. gewöhnen, angewöhnen; n. koga (se) zgodaj vstajati, da zgodaj vstaja; n. koga (se) česa, na kaj; n. koga (se) čemu, C.; navajen biti delati; navajen težkega dela; navajen čemu, C., nk.
  61. navȃgati, -am, vb. pf. eine gewisse Menge wägen, zuwägen; n. komu mesa.
  62. navalíti, -ím, vb. pf. 1) aufwälzen; n. kamen na grob; — aufladen, aufbürden: n. kaj na koga, Cig.; — 2) andringen, heranstürmen, Cig., Jan.; množica je navalila, Cig.; n. na koga, auf jemanden losstürmen, ihn anfallen, Cig., Jan.
  63. naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.
  64. nȃvčək, -čka, m. die Zügenglocke, Gor.)- Erj. (Torb.); — prim. navje, stsl. navь = mrtvec.
  65. navdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad navdati; erfüllen, vso sapo je navdajal vinski duh, Erj. (Izb. sp.); — n. koga z veseljem, nk.; — spomin mu navdaje bridkosti, Jurč.
  66. navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.
  67. navdáti, -dám, vb. pf. 1) erfüllen, Mur., Cig., Jan.; dišave lepi duh je vso hišo navdal, Met.; n. koga s pogumom, Ravn.; — 2) n. se, vb. impf. wohl anstehen, C., Npes.-Vraz.
  68. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
  69. navdı̑lj, adv. = na vdilj; 1) eig. lange: n. zvoni = prvič vabi k službi božji, vzhŠt.- C., Gor.; — 2) = navdan, prim. vdilj.
  70. navdǫ́ljati, -am, vb. impf. in genügender Menge verschaffen: kdo bi tebi kruha, denarja navdoljal, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: n. koga s potrebščino, jemandem eine ausreichende Verpflegung geben, Levst. (Nauk); — prim. nadovleti.
  71. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
  72. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
  73. navẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. eine gewisse Menge fertig worfeln; veliko pšenice n.
  74. navelı̑čati se, -am se, vb. pf. überdrüssig werden, satt bekommen; n. se česa; n. se delati.
  75. navę́zati, -žem, vb. pf. 1) anbinden; — srce na kaj n., Cig.; — n. se na kaj, sich an etwas binden ( fig.), Cig.; — 2) eine gewisse Menge anbinden; trakov n. na obleko.
  76. navę̑zək, -zka, m. das Angebundene, das Angeknüpfte, Cig.; — das an eine Schnur Gereihte: n. biserov, C.; n. korald, Bes.
  77. 1. navę́zniti, -vę̑znem, vb. pf. n. komu kaj, einem etwas anbinden ( fig.), Jan., Mik.
  78. 2. navẹ́zniti, -nem, vb. pf. 1) ein Gefäß zum Theil auf die offene Seite gestürzt hinstellen: n. skledo, košaro, C.; — 2) umgestürzt aufsetzen, Z.; n. panj, einen leeren Bienenstock auf einen vollen setzen, Z., Gor.
  79. navídən, -dna, adj. neidig: n. biti komu, C., Svet. (Rok.); — nam. nenaviden.
  80. navíjati, -am, vb. impf. ad naviti; 1) aufwinden, aufwickeln; n. nit na kaj; — bewickeln: n. klobčiče; — 2) aufziehen: n. uro; — 3) n. koga, jemandem zusetzen, Cig.
  81. navı̑rati, -am, vb. impf. ad navreti; spannen ( z. B. den Flintenhahn), Mur.; uro n., die Uhr aufziehen, Mur., Jan.; — richten: n. misel na Boga, C.; — n. koga, jemanden in die Enge treiben, ihm zusetzen, Cig.; naviralo me je ( namr. strašilo me je), Zv.
  82. navíti, -víjem, vb. pf. 1) aufwinden, aufwickeln; n. prejo na klopčič; — 2) aufziehen: n. uro: — n. besedo na drug predmet, das Gespräch auf einen andern Gegenstand lenken, LjZv.; — 3) n. koga, in eine Zwangslage versetzen, nöthigen, vermögen, Cig., C.
  83. návlaka, f. 1) kar je za napotje navlečeno, das Geraffel, Levst. (M.); plesnjiva n., Zv.; — zgodovinska n., Zv., LjZv.; — 2) hergelaufenes Gesindel, Zora- C.; — 3) der Ueberzug ( z. B. eines Kissens), Cig., Jan.; ( hs.); — 4) das Getriebe, der Drehling, das Treibstockrad in der Mühle, Cig.; klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen, Lašče- Erj. (Torb.); preslica pri žagi (pili) ima navlako, v katero segajo palci, Notr.; — die ähnliche Vorrichtung an einem Uhrrade, Levst. (M.); prim. naloka, laloka.
  84. navlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) n. si ude, die Glieder durch anstrengende Arbeit anspannen, C.; — 2) (mit Speck) ausspicken, Cig., C.; n. meso, Vod. (Izb. sp.); — 3) eine gewisse Menge zusammenschleppen; vsakojake šare n. v sobo; — n. se, in Menge zusammenkommen; navleklo se je veliko ljudi; — durch Ziehen eine gewisse Menge bekommen: n. vode iz vodnjaka; n. vina iz soda z natego; — n. se ga (vina, žganja), sich betrinken; — n. strune = napeti strune, Cig.; — 4) n. si kaj, sich etwas Unangenehmes zuziehen, Cig.; n. si nesrečo, bolezen, smrt, Cig. (T.); n. si kaj na glavo, auf sich laden, Cig.
  85. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
  86. navòr, -vóra, m. der Hebel, der Hebebaum, die Hebestange, Cig., Jan., DZ., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); návor, Met., Erj. (Torb.).
  87. návornica, f. das Holz am Quergraben, um das Wasser von der Straße abzuleiten, ko>Celjska ok.ko>
  88. navóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge anfahren; n. kamenja, gnoja; — 2) n. se, das Fahren satt bekommen.
  89. navrę̑bər, adv. = navkreber, navzgor, Erj. (Torb.).
  90. navrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) zugeben, (als Zugabe) daraufgeben; pest moke, kosček mesa n.; — 2) entwerfen, projectieren, Cig., Jan., C.; — 3) auferlegen: naklade k davkom na vse občane n., auftheilen, Levst. (Nauk); — 4) n. se, mit Mühe und Anstrengung sich einarbeiten, Cig.; navržen, geübt, M.
  91. 1. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. in Menge zusammenströmen, zusammenkommen: navrelo je veliko ljudstva od vseh strani, Nov.
  92. 2. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. anziehen, spannen ( z. B. den Gewehrhahn), Mur.; navrta puška, Danj. (Posv. p.); uro n., die Uhr aufziehen, Jan., Mur., SlGor.; — lenken: govor n. na verske reči, Erj. (Izb. sp.); — n. koga, = storiti, da začne teči, prisiliti, da začne hitreje delati i. t. d., Gor.
  93. navrhovátiti, -ȃtim, vb. pf. anhäufen, Jan., Let.- C.; suhovine in kamenja n., Levst. (Zb. sp.); kamenje v redne kupe navrhovačeno, in regelmäßige Haufen geschlichtete Steine, Levst. (Cest.); — n. se, sich anhäufen: premnogo listkov se je navrhovatilo, Levst. ( LjZv.).
  94. navŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) anbohren; sod n.; — 2) in Menge bohren; n. veliko lukenj.
  95. navzdȓs, adv. bergab, steil, Erj. (Torb.).
  96. navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
  97. navzkrı̑žje, n. der Widerstreit, die Collision, Jan.; v navzkrižje priti s kom, sich mit jemandem zerwerfen, C.
  98. navzlı̑c, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.
  99. navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
  100. nazȃd, adv. nazaj, nach rückwärts, Mur., Jan.; názad, Erj. (Torb.), vzhŠt.; rak nazad hodi, SlGor.

   10.068 10.168 10.268 10.368 10.468 10.568 10.668 10.768 10.868 10.968  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA