ko (10.268-10.367)

10268. nadživẹ́ti, -ím, vb. pf. n. koga, jemanden überleben, Cig., DZ.
10269. nȃg, nága, adj. nackt, unbekleidet; na pol nag, halbnackt; do nagega (nazega) sleči koga, jemanden nackt ausziehen.
10270. nagájati, -am, vb. impf. ad nagoditi; 1) zufügen: hudo n., Krelj; eno nadlogo za drugo sam sebi nagaja, Dalm.; nesrečo n. komu, C.; — 2) n. komu, jemandem etwas zum Possen (Schabernack) thun, ihn necken, ärgern, vexieren; otroci nagajajo varuhinji, kakor le morejo; delo mi nagaja, die Arbeit geht mir nicht recht vonstatten; krč, kašelj mu nagaja, (belästigt ihn); — 3) = ugajati, nach Wunsch thun, gefällig sein, ogr.- C.; n. željam, Danj.- M.
10271. naganjáč, m. der Treiber, ko>Krasko>.
10272. nagȃnjati, -am, vb. impf. ad nagnati; 1) treiben, aufjagen: zver n., Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) antreiben, drängen; n. dolžnika, da naj plača, den Schuldner zum Zahlen drängen; — 3) verursachen: nadloge komu n., Trub.; veliko pravdnino n. komu, jemandem große Processkosten verursachen, Cig.
10273. nagasíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge löschen: apna n., kolikor ga je treba.
10274. nagátiti, -im, vb. pf. anschoppen, vollstopfen, vollpfropfen, Mur., Cig., Jan.; ausstopfen, Jan.; nagačena ptica, ein ausgestopfter Vogel, Erj. (Torb.).
10275. nágəc, -gca, m. 1) der Nackte, Ravn.- C.; — 2) die Blöße, die nackte Stelle, Jan.; n. kazati, Dol.; kdor koprivo pozna, skrije nagec, Jan. (Slovn.), Vrt.
10276. nágəł, -gla, adj. jäh, plötzlich; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; nagla smrt, ein plötzlicher Tod; na naglem, plötzlich; = na nagli, ogr.- Mik.; nagla sodba, das Standrecht, Jan.; = naglo sodstvo, DZ.; heftig, rasch, hastig: n. človek; n. sklep, rascher Entschluss; — schnell; n. kakor blisk, blitzschnell; naglo hoditi.
10277. nagíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Tolm.)- Štrek. (LjZv.); ( prim. nagnilo).
10278. nagíbən, -bna, adj. Neigungs-, Inclinations-: nagı̑bni kot, der Inclinationswinkel, Jan., Jes.
10279. naglȃvce, adv. kopfüber, häuptlings, C.
10280. naglȃvək, -vka, m. Kopfbedeckung, Cig.
10281. naglávən, -vna, adj. 1) Kopf-; naglȃvni jarem, das Kopfjoch, Cig.; — 2) Haupt-; naglavni greh, die Hauptsünde: sedem naglavnih grehov; naglaven sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; naglavno hudodelstvo, das Capitalverbrechen, Jan.
10282. naglavíčiti, -ı̑čim, vb. pf. n. iglo, eine Stecknadel anköpfen (den Kopf auf den Schaft befestigen), Cig.
10283. naglavı̑čki, adv. häuptlings, kopfüber, Mur., C.
10284. naglȃvje, n. die Last, die man auf dem Kopfe trägt, Mik.; — die Kopfbedeckung, Cig.; — das Diadem, C.; kraljevo n., Škrinj.
10285. naglȃvka, f. die Kopfbedeckung, M.
10286. naglavníca, f. die Taglie, das Kopfgeld, Cig., DZ., Levst. (Nauk).
10287. naglę́dati se, -glę̑dam se, vb. pf. sich satt schauen; n. se koga, česa; nisem se mogel nagledati podobe.
10288. nȃglež, m. der Hitzkopf, Cig., Jan.
10289. náglica, f. die zu große Eile, die Hast; naglica ni nikoli dobra; v naglici, in der Eile; = z naglico, Cig.; ni taka n., es hat keine solche Eile, Jan.; — die Uebereilung, z naglice, aus Uebereilung, Ravn., Svet. (Rok.); na naglici, plötzlich, C.
10290. náglič, m. der Hitzkopf, Cig.
10291. naglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. 1) annagen; naglodana kost; — 2) n. se, sich satt nagen.
10292. nagnáti, -žénem, vb. pf. 1) durch Treiben zum Laufen bringen, vertreiben; dečka, psa n.; ali te bom nagnal! — 2) durch Antreiben, Drängen zu etwas bewegen; n. koga k čemu, da kaj stori; — 3) treibend eine gewisse Menge zusammenbringen, auftreiben: n. 200 glav živine na semenj; — 4) verursachen, Cig., Jan.; n. komu škode, Ravn.; vse hudo mi je svet nagnal, Slom.; n. si, sich zuziehen: razžaljenja si n., Ravn.; kaj hudega si n., Cig.
10293. nagnésti, -gnétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge kneten: n. testa za pet hlebcev; — 2) anschoppen, vollstopfen; koš n.; cerkev je nagnetena (gedrängt voll); — n. se, sich zusammendrängen: veliko ljudi se je nagnelo v majhno cerkvico.
10294. nagnílọ, n. jeklo, s katerim koso nagibajo (= brusijo), Tolm.)- Štrek. (LjZv.); (nagnjilo) jeklo, s katerim se kosa brusi, der Stahl, der Feuerstahl, Erj. (Torb.).
10295. nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt ( fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Tolm.)- Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
10296. nagnívati, -am, vb. impf. ad nágniti ( nam. nagibati) = piti: kdor ima, nagniva, kdor nema, omedleva, Erj. (Torb.).
10297. nagǫ̑bčnik, m. der Maulkorb, Jan., DZ.
10298. nagọ̑da, f. 1) der Zufall, Mur., Cig., C.; — das Schicksal, Jan.; — 2) das Gefallen, C.; — 3) kar kdo komu nagodi, der Streich, Z.
10299. nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.- C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.- M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.
10300. nagółčati, -ím, vb. pf. n. komu, jemandem viele Vorwürfe machen, ihn ausschelten, SlGor.- C.
10301. nagóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) auftreiben: veliko živine n.; psi so veliko zajcev nagonili; — 2) n. se, = gonjenja se naveličati, sich satt brunften; — sich austummeln, Cig.
10302. nagostíti se, -ím se, vb. pf. sich satt schmausen, Cig.; Ko se (kozel) nagosti, Grm pusti, Levst. (Zb. sp.).
10303. nagovȃrjati, -am, vb. impf. ad nagovoriti; zu bereden suchen, haranguieren; n. koga k čemu, da bi kaj storil; tudi: n. koga na kaj, Cig.; n. koga na krepost, Z.
10304. nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.
10305. nagrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zusammenraffen; s kupa n. polno košarico kostanjev; v naglici nagrabljene reči; — n. zakladov, Schätze aufhäufen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge zusammenrechen; n. koš listja; — 3) n. se, des Raffens, Rechens satt werden.
10306. nagrȃžati, -am, vb. impf. ad nagroziti; = groziti, Mur., Jan., M.; — n. se komu, jemandem drohen, C.
10307. nagrbávščiti, -bȃvščim, vb. pf. = nagrbančiti: koža se jim nagrbavšči, Levst. (Zb. sp.).
10308. nagŕbiti, -gȓbim, vb. pf. runzelig machen, Cig.; čelo n., die Stirne falten, Jan., Šol.; nagrbljena koža, die Runzelhaut, Cig.
10309. nagrdíti, -ím, vb. pf. entstellen, verunstalten, Cig. (T.); tako popačena in nagrjena cerkev, Erj. (Izb. sp.); tudi: nagŕditi.
10310. nagrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad nagrebsti; aufscharren, aufgraben, anscharren; zemlje okolo dreves n., Cig.
10311. nagrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge erwärmen; nekoliko rjuh nagreti za postelje; — 2) n. se, sich genug erwärmen; — das Wärmen satt bekommen.
10312. nagrízniti, -grı̑znem, vb. pf. mit einem Biss angänzen, anbeißen; jabolko n.
10313. nágrlin, m. 1) der Halsschmuck, Valj. (Rad); — 2) divji n., die Kornblume (centaurea cyanus), BlKr.
10314. nagrǫ̑bnik, m. der Grabstein, C., Navr. (Kop. sp.).
10315. nagrozíti, -ím, vb. pf. drohen, Mur., Jan.; = n. se komu, jemandem drohen, Z.
10316. nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.- M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
10317. nahlapčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. den Knechtdienst satt bekommen, BlKr.- M.
10318. nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Erj. (Torb.).
10319. náhod, nahǫ́da (náhoda), m. der Schnupfen; nahod imeti, dobiti; n. (pri konjih in ovcah), der Strengel, Strp.; ( die Erkältung, die Gicht, Erj. [Torb.]).
10320. nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.
10321. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
10322. nahrúpiti, -im, vb. pf. lärmend überfallen: n. koga, Z.; n. na koga, SlN.
10323. nahudíti, -ím, vb. pf. Uebles anthun, Cig., Jan., nk.; (vedomec) človeka raztrga ali mu nahudi kako drugače, LjZv.
10324. nahȗskati, -am, vb. pf. anhetzen, aufhetzen; psa n. na koga; n. koga, da kaj stori.
10325. nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
10326. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
10327. najẹ̑manje, n. das Miethen, das Dingen; n. stanovanja, težakov.
10328. naję̑mnik, m. 1) der gedungene Lohnarbeiter, der Taglöhner, der Miethling; najemniki, die Arbeitsleute, Cig.; die provisorisch aufgenommenen Grubenarbeiter, Frey. (Rok.); — der Söldner, Cig. (T.); — 2) = najemec, Cig., Jan.
10329. najẹ́sti, najẹ́m, vb. pf. 1) anessen, anfressen; nekaj je najedlo jabolka; — 2) n. se, sich satt essen o. fressen; n. se česa; krava se je detelje najedla; — n. se koga, des Stichelns (objedanja) gegen jemanden satt werden, Dol.
10330. naję́ti, nájmem, najámem, vb. pf. gegen Lohn aufnehmen, dingen, miethen; n. voznika, težake, godce; n. krive priče; n. stanovanje; (najmen [ nam. najet] dninar, ko>Krasko>).
10331. nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.
10332. nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
10333. nakacáti, -ȃm, vb. pf. hinschmieren, zusammenschmieren; n. komu kaj, jemandem etwas Uebles anthun, C.; hudo n. komu, einem arg mitspielen, Cig.
10334. nakáčiti, -kȃčim, vb. pf. 1) scharf machen, Cig., Gor.- Mik.; nož n., C.; — 2) n. koga, jemanden aufbringen, zornig machen, Mur.; nakačen, aufgebracht, zornig, Jan., C.
10335. nakȃljati, -am, vb. impf. ad nakoliti; anpfählen, Mik.
10336. nakálọ, n. = naklo, nakovalo, Cig.
10337. nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
10338. 1. nakȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad nakopati; (mit Haue oder Karst) aufladen: gnoj n., Mur.
10339. 1. nakázan, adj. ( nam. nakazen): missgestaltet, verletzt, krüppelhaft, Erj. (Torb.); nakazani ljudje, sieche, gebrechliche Personen, Krelj.
10340. nakázati, -žem, vb. pf. anweisen, assignieren, Cig., nk.; n. komu denarje, Cig.; n. v izplačo, flüssig machen, DZkr.
10341. nakídati, -kı̑dam, vb. pf. 1) eine gewisse Menge aufwerfen, aufschaufeln; n. veliko gnoja, snega na kup; — 2) n. se, sich müde schaufeln, Cig.
10342. nakı̑pnjenək, -nka, m. das (aufgelaufene) Koch, Jan.
10343. naklȃdati, -am, vb. impf. aufladen; blago na vozove n.; — n. komu bremena; deželi davke n.; = naklade devati na panjeve, Levst. (Beč.); — prim. naklada 2).
10344. naklȃnjati, -am, vb. impf. ad nakloniti; 1) ein wenig beugen oder neigen; n. se, sich neigen, Mur., Cig. (T.); — dan se naklanja k večeru, Mur.; — n. se komu, sich vor jemandem verbeugen, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — n. se, Anlage, Neigung zu etwas haben, Cig.; — 2) n. koga na kaj, lenken, bewegen, bestimmen, Mur., Cig.; vse naklanja svojcem na dobro, Cig.; Empedokles je naklanjal ino obračal mlade ljudi na brumo, Trub. (Psal.); ne naklanjaj mojega srca na hude reči, Trub. (Psal.); — 3) n. komu kaj, zuwenden, zukommen lassen: n. komu postavno pomoč, jemandem den gesetzlichen Beistand leisten, DZ.
10345. naklę́kati, -am, vb. impf. n. koleno, das Knie beugen, ogr.- C.
10346. naklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. 1) n. koleno, das Knie beugen, niederknien, ogr.- C.; — 2) in einer gewissen Menge hinknien: petkrat so nakleknili k sv. obhajilu, = petkrat je po ena vrsta pokleknila k sv. obhajilu, jvzhŠt.
10347. 1. naklépati, -klę́pljem, ( -páti, -pȃm), vb. pf. 1) fertig klopfen: n. koso, die Sense fertig dengeln; — n. koga, durchklopfen, durchprügeln; — 2) n. komu kaj, vorplappern, Andr.; n. komu uha, jemandem die Ohren voll schreien, ihn ausmachen, C.; — 3) durch Klopfen in einer gewissen Menge zusammen bringen: n. po sodih vinskega kamena, jvzhŠt.; — 4) n. se, = klepanja se naveličati.
10348. naklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) zusammenplappern: koliko mi je tega naklepetala! — 2) n. se, sich satt plappern.
10349. naklẹ́stiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge abästend abhacken: n. smrekovih vej; — 2) n. koga, durchprügeln.
10350. nakljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) bewirken, verursachen: to mu je naključilo smrt, Cig.; — 2) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.; prilika se naključi, eine Gelegenheit bietet sich zufällig dar, Ravn.; sich ergeben: ako se naključijo kaki troški, Levst. (Nauk).
10351. naklobasáti, -ȃm, vb. pf. 1) Ungehöriges, Unsinniges zusammenschwatzen; — 2) n. koga, tüchtig abprügeln, zerbleuen, Cig.
10352. naklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) ein wenig beugen oder neigen, Mur., Cig., Jan.; naklonjen, geneigt, schief, Cig., Jan., Cig. (T.); naklonjena ploskev, eine schiefe Fläche, Cig. (T.); — n. se, sich verbeugen, Mur., Cig., Navr. (Let.), nk.; — sich neigen: dan se je naklonil, Trub.; — naklonjen biti, eine Anlage haben, inclinieren, Cig., Jan.; — 2) n. koga k čemu, jemanden zu etwas bewegen, bestimmen, Cig., Jan.; — n. si koga, jemanden für sich gewinnen, nk.; naklonjen komu, jemandem gewogen, Cig., Jan., nk.; — 3) n. komu kaj, zukommen lassen, verhängen; to mu je naklonilo smrt, das hat seinen Tod bewirkt, Cig.; kakor Bog nakloni, wie es Gott fügt, Cig.; — n. se, sich fügen, geschehen, Cig.; — nakloni se mi = nameri se mi, Fr.- C.
10353. naklǫ̑nski, adj. Neigungs-: n. kot, der Neigungswinkel, Cel. (Geom.).
10354. nakmę́tovati se, -ujem se, vb. pf. die Landwirtschaft satt bekommen, Cig.
10355. nakrásiti, -im, vb. pf. ausschmücken, nk.; n. komu grob, Cv.; — tudi: -íti.
10356. nakŕčiti, -im, vb. pf. eine gewisse Menge aufroden: n. nekoliko zemlje; — n. kup kamenja, Z.
10357. nakrčmáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) als Schankwirt gewinnen; — 2) n. se, krčmarjenja se naveličati, die Schankwirtschaft satt bekommen.
10358. nakrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) genug (Feuer) schlagen: ognja n.; — 2) n. koga, durchprügeln, BlKr.; — 3) n. se = naveličati se kresanja.
10359. nakrę̑ta, f. = napotje, sitnost, neprijetnost, Erj. (Torb.).
10360. nakríčati, -ím, vb. pf. 1) n. komu ušesa, jemandem die Ohren voll schreien, Mur.; — 2) n. se, sich satt schreien.
10361. nakrı̑žem, adv. = na križem, 1) kreuzweise, Cig.; — 2) n. biti, abweichen, divergieren: uri sta veliko nakrižem, Polj.; blago je zelo n., die Ware ist von sehr verschiedener Güte, Polj.
10362. nakŕniti, -kȓnem, vb. pf. = nagniti (kako posodo), neigen, Erj. (Torb.); — nam. nakreniti.
10363. nakrojíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge fertig spalten: n. veliko skrili.
10364. nakrpútiti se, -ȗtim se, vb. pf. = našopiriti se, gizdavo obleči se (navadno o ženskah), Erj. (Torb.).
10365. nakrúšiti, -krȗšim, vb. pf. 1) ein wenig anbröckeln: n. zid; — 2) eine Menge anbröckeln; n. koščkov zidu.
10366. nakúhati, -kȗham, vb. pf. 1) eine gewisse Menge kochen; n. veliko mesa; — 2) n. se, durch Kochen an Größe zunehmen; — 3) n. se, das Kochen satt bekommen.
10367. nakupčeváti se, -ȗjem se, vb. pf. das Handeltreiben satt bekommen.