ko (10.168-10.267)

10168. mȗšjak, m. 1) der Fliegenkoth; — 2) der Fliegenwedel, Jarn.
10169. mȗška, f. neka trta: grüner Sylvaner, Trumm.
10170. mȗšnjak, m. der Fliegenkoth, C.
10171. mȗtar, -rja, m. der Mautner, Jan., Kor.- M.
10172. mȗtarica, f. 1) die Mautnerin, Jan., Kor.- M.; — 2) okroglo in rjavopikasto jabolko, Erj. (Torb.).
10173. 1. mȗtəc, -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.
10174. 1. múza, f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.- Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče- Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Erj. (Torb.).
10175. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
10176. 2. múzəc, -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Ip.- Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
10177. múzgalica, f. 1) der Baumsaft, C.; — 2) die Pfeife aus Weidenrinde, C.; — 3) der Bergthymian (calamintha officinalis), Erj. (Torb.).
10178. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
10179. múzica, f. neka hruška, Goriš.)- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Erj. (Torb.).
10180. múzika, f. die Musik: muziko delati, musicieren; — turška m., die Feldmusik, Cig.
10181. múzniti, mȗznem, vb. pf. 1) (Laub) abstreifen, Mur., Cig.; — 2) m. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, M., C., Poh.
10182. múzovnik, m. neko jabolko, Erj. (Torb.).
10183. múža, f. der Sumpf, der Morast, Mur., Cig., ogr.- C., Št.- Mik.; — = luža, die Pfütze, die Kothlache, Cig., Jan., SlGor.
10184. mȗžič, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Št.)- Erj. (Torb.); — pogl. možic 2).
10185. mužǫ̑l, m. das Trinkglas, Rez.- C., Erj. (Torb.); — prim. furl. muzùl, Trinkglas, srvn. mujol, Štrek. (Arch.); lat. modiolus, Levst. (Rok.).
10186. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
10187. nȃ, interj. da hast du, nimm! nata, nate, da habt ihr; na palico! da hast du den Stock! nate ga, da habt ihr ihn! — s to besedo posebno domače živali k sebi vabijo, kadar jim kaj ponujajo ali le tako kažejo, kakor da bi jim ponujali: na kravica, na!
10188. nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
10189. nabȃdati, -am, vb. impf. ad nabosti; 1) aufspießen; srakoper kukce, kobilice nabada na trnje, Erj. (Ž.); — 2) kleine Stiche in etwas machen, anstechen, Cig.; — durchspicken, Cig.; — punktieren, Cig.
10190. nabáhniti, -nem, vb. pf. zufällig treffen: n. na koga, Dol.- Mik.
10191. nabásati, -bȃšem, vb. pf. anstopfen, vollstopfen; n. kaj s čim, česa v kaj: želodec n., den Magen anpfropfen; cunj v vrečo, vrečo s cunjami n.; veliko ljudi na voz n., viel Leute aufladen; — laden: puško n.; — n. koga, jemandem einen Bären anbinden, Gor.
10192. nabȃvən, -vna, adj. Anschaffungs-: nabavni stroški, die Anschaffungskosten, Cig.
10193. nabẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ein wenig entrinden, lachen: drevo n., Cig.; nabeljeno drevo, der Lachbaum, Cig.; — 2) eine gewisse Menge bleichen: platna malo, veliko n.; — 3) n. se = beljenja se naveličati.
10194. nabətáti se, -ȃm se, vb. pf. sich voll stopfen: tako se je nabetal, da ne more dihati, Levst. (Zb. sp.).
10195. nabíjati, -am, vb. impf. ad nabiti; 1) anschlagen; obroče na sod n.; — 2) bereifen: škafe, sode n.; — 3) prügeln; n. koga; — 4) laden; možnar n.; — 5) n. komu (pri dražbi), jemanden überbieten, Svet. (Rok.).
10196. nabírati, -bı̑ram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
10197. nabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.- Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.
10198. nabivȃłnik, m. les, s katerim sodar nabija obroče na sod, Erj. (Torb.).
10199. nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
10200. nablískati, -am, vb. pf. 1) abprügeln: n. koga, C.; — 2) nabliskalo se je, es hat ausgeblitzt, Cig.
10201. nabòr, -bóra, m. 1) vojaški n., die Recrutierung, Jan., C., nk.; v n. klicati, zur Stellung einberufen, Levst. (Nauk); konjski n., die Pferdeassentierung, Levst. (Nauk); — 2) die zusammengebrachten Dinge, die Sammlung, V.-Cig.; — n. biserov, die Perlenschnur, SlN.; n. črnih koral, Jurč.; — 3) etwas Gefaltetes, das Gekröse, Cig.; n. ruha, der Faltenwurf, Cig. (T.); — tudi: nábor, -bóra, Levst. (Nauk).
10202. nabotíti se, -ím se, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, C.; — vrata se nabotijo od mokrote, C.; — nabočen, angeschwollen, C.
10203. nabọ̑žəc, -žca, m. = nabozec, Cig., Gor., Kor.
10204. nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo ( namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.
10205. nabrę̑ncati, -am, vb. pf. aufbauschen ( fig.): košato nabrencana razlaka, Levst. ( LjZv.).
10206. 2. nabrę̑nkati, -am, vb. pf. 1) schwängern: žensko n., Erj. (Torb.); — 2) n. se vina, sich mit Wein berauschen, LjZv.
10207. nabrésti, -brédem, vb. pf. 1) einen Streich spielen: n. komu kaj, n. jo komu, Cig., M.; — 2) n. se, sich müde waten, Cig.
10208. nabríti se, -brı̑jem se, vb. pf. das Barbieren satt bekommen, Cig.
10209. nabŕkati, -bȓkam, vb. pf. 1) snega je malo nabrkalo (= nekoliko se ga je naletelo), Gor.; — 2) nabrkan = narezan ( n. pr. list kake rastline), Erj. (Torb.).
10210. nabȓskati, -am, vb. pf. anscharren: kokoš je zemlje nabrskala; — točo komu n. (= narediti), LjZv.
10211. nabrúsiti, -im, vb. pf. scharf schleifen, schärfen; nabrušen nož, meč; — nabrušen jezik, eine scharfe Zunge; — n. koga, aufhetzen, C.
10212. nacẹdíti, -ím, vb. pf. anseihen, antröpfeln lassen; iz navrtanih dreves si nacediti v kozarec nekoliko soka, LjZv.; — n. se, antröpfeln; iz nagnjenega soda se je še nekoliko kalnega vina nacedilo.
10213. nacę́pati, -cę̑pam, -pljem, vb. pf. in irgend einer Menge herunterfallen; črez noč je nacepalo veliko hrušek z dreves.
10214. načebrnjáti, -ȃm, vb. pf. n. komu polna ušesa, die Ohren voll schwatzen, Zora.
10215. načȇlje, * n. der Kopf einer Schrift: na načelju lista, am Kopfe des Scheines, DZ.
10216. načȇłstvọ, n. die Vorstehung, das Vorsteheramt, C., Cig.; — die Hegemonie, Cig. (T.); — der Vorstand, DZ., Nov.; deželno n., die Landesstelle, DZ., Levst. (Cest.); občinsko n., der Gemeindevorstand, Levst. (Pril.).
10217. načenčáti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; veliko tega mi je načenčal; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
10218. načę́tək, -tka, m. 1) der Anfang des Hinwegnehmens von einem Ganzen, das Anbrechen ( z. B. des Brotes), Cig.; — der Anfang, Valj. (Rad); — 2) das, was zuerst von einem Ganzen genommen wird (der Anbruch, der Anschnitt u. dgl.), Cig.; ako je načetek svet, je tudi testo, Jap. (Sv. p.); — die Erstlinge, Jarn.
10219. načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
10220. načíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) machen, verfertigen, hervorbringen, C.; verüben: n. prepovedano dejanje, Levst. (Nauk); — verursachen, bewirken, Mur., C.; — 2) n. koga, jemandem einen Possen spielen, Erj. (Torb.); — verhexen, Cig.
10221. načítati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge lesen: napove vam tega toliko, kolikor gospod oča po službi načita iz svoje knjige, Let.; — 2) n. se, sich satt lesen.
10222. načrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinkritzeln; n. kako podobo na papir; — zusammenkritzeln; nekaj sem mu načrčkal, da ni bilo ničemur podobno.
10223. načrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schöpfen, anschöpfen, Jan.; — 2) n. se, sich satt schöpfen, Cig.; — 3) n. se, sich voll saufen: vode se n., Erj. (Torb.), Fr.- C.
10224. načȓtək, -tka, m. der Umriss, der Entwurf, der Plan, die Skizze, Cig., Jan., DZ.; n. na brzo roko, die Handskizze, Cig. (T.); n. o legi, die Situationsskizze, Levst. (Pril.); n. osnovati, einen Plan entwerfen, Levst. (Močv.); — der Entwurf, die Punctation, Cig.
10225. načúditi se, -čȗdim se, vb. pf. sich satt wundern; nisem se mu mogel n., ich konnte mich nicht genug über ihn wundern.
10226. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
10227. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
10228. nadaljeváłən, -łna, adj. Fortsetzungs-, nk.; nadaljevȃłni kos železnice, die Fortsetzungsstrecke, DZ.; nadaljevalni pouk, nk.
10229. nàdbı̑skup, m. = nadškof, nk.
10230. nadəgáti, -ȃm, vb. pf. 1) eine gewisse Menge schleudern: n. drv v peč, Gor.; — 2) durchprügeln, Cig.; — 3) n. se, das Rütteln, Stoßen u. dgl. satt bekommen, Z.
10231. nadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. = nadeti; 1) auf etwas legen, M.; n. kokoši jajca, der Henne Eier aufs Nest legen, C.; — 2) n. se, sich voll stopfen, Cig.
10232. nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.
10233. nadẹlíti, -ím, vb. pf. betheilen, beschenken: n. koga s čim, ogr.- C., M.; z velikimi darmi n. koga, kajk.- Valj. (Rad).
10234. nadẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ́m, C.), vb. pf. 1) = na kaj dejati: n. klobuček, das Hütchen aufsetzen, LjZv.; predivo na koželj n., aufrocken, Cig., M.; — anlegen: brzde jeziku n., C.; aufladen: ne spodobi se, da bi nadeli, kakor svetojurski selniki, Jurč.; — 2) n. komu (priimek), jemandem einen Spitznamen geben, Cig., Jan., C.; nadeli so mu "piskar", Navr.- Jan. (Slovn.); — 3) anfüllen, anstopfen, Mur., Cig.
10235. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
10236. nadẹ̑vək, -vka, m. 1) das Füllsel, Jan.; — 2) der Beiname, der Spitzname, Cig., C., Navr. (Kop. sp.).
10237. nadglávən, -vna, adj. über dem Kopfe befindlich: nadglavna točka, der Scheitelpunkt (po rus.), Cig. (T.).
10238. nadglȃvje, n. = glava, der Säulenkopf, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
10239. nadírjati, -am, vb. impf. = nadirati: koruznej latici odirati nekoliko zrn, da jo drug potem hitreje ožuri, Erj. (Torb.).
10240. nadírjati se, -am se, vb. pf. sich satt rennen, sich abrennen; konj se je že nadirjal, naj hodi sedaj v stop: das Pferd hat lange genug getrabt, es mag nun im Schritte gehen, Cig.
10241. náditi, -im, vb. impf. 1) drugo na drugo devati, schichten, Erj. (Torb.); — 2) = jekliti, Dol.- Mik., vzhŠt.- C.; — prim. nada.
10242. nadláhtən, -tna, adj. Oberarm-: nadlȃhtna kost, Jan.
10243. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
10244. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
10245. nadležáti, -ím, vb. impf. 1) "anliegen": ali ta ista modrost ino hitrost vselej nadležečo zlobo ino krivico ima, Krelj; — 2) nam veliko nadleži, es ist uns viel daran gelegen, Boh.; — po nem.
10246. nadlę́žən, -žna, adj. lästig, beschwerlich; n. biti komu, jemandem zur Last fallen, beschwerlich oder lästig sein, jemanden behelligen.
10247. nadlę́žiti, -im, vb. impf. = nadlegovati, Dict.; n. komu, Trub., Krelj.
10248. nadlı̑čje, n. ein Tuch, welches man der Leiche zur Kopfbedeckung mit ins Grab gibt, — oder dem Kinde bei der Taufe ums Haupt legt, M., Z., Mik.
10249. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), ko>Savinska dol.ko>
10250. nadlǫ́žnik, m. nadložen človek: tolažiteljica bolnikov in nadložnikov, Jurč.; berači in nadložniki, Zv.
10251. nadmodríti, -ím, vb. pf. an Klugheit übertreffen, überklügeln: n. koga, Cig., Vrt., Npr.- Erj. (Torb.).
10252. nadmọ̑rski, adj. über die Meeresfläche erhaben: nadmorska visokost, = absolutna v., die Meereshöhe, die absolute Höhe, Jes.
10253. nadobíti, -ím, vb. pf. bekommen, Mur., Danj. (Posv. p.); — erben, Mur.; nadobljeni greh, die Erbsünde, Mur.
10254. nadojíti, -ím, vb. pf. 1) zur Genüge säugen, satt säugen; — 2) eine gewisse Menge durch Melken bekommen: danes sem veliko mleka nadojila, na vzhodu.
10255. nadomẹ́stiti, -mẹ̑stim, vb. pf. ersetzen; škodo n.; — nachholen, einbringen, Cig.; n., kar je kdo zamudil, jvzhŠt.
10256. nadovlẹ́ti, -ím, vb. pf. n. komu, genügen, befriedigen, Rib.- C.; — prim. nadovoleti.
10257. nadovolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen: ako bi vsi dohodki ne nadovoleli, DZ.
10258. nadpísati, -šem, vb. pf. überschreiben, betiteln, die Aufschrift machen, Cig., Jan.; — n. na koga pismo, adressieren, ( rus.) DZ.
10259. nadpíti, -píjem, vb. pf. n. koga, jemanden im Trinken übertreffen, Cig.
10260. nadrástiti, -ím, vb. pf. aufreizen, aufhetzen, Meg., ogr.- M., C.; psa na koga n., einen Hund auf jemanden hetzen, Cig.; ljudstvo n., Dalm.
10261. nadrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) anschinden, anreißen, M., Cig.; drevesu skorje n., den Baum lachen, Cig.; — n. se, sich aufreißen, C.; — 2) n. denarjev, Geld zusammenwuchern, Cig.; — 3) abprügeln, C., jvzhŠt.; — 4) n. se, sich satt schreien.
10262. nadrobíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge zerbröckeln: otroku kruha n. v mleko; piščancem kruha n.; n. cukra; ako tolčeš cuker, nadrobi se ti ga nekoliko; — nadrobljen, eingesprengt, Erj. (Min.).
10263. nadstǫ̑rək, -rka, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), (od lat. nasturtium), Erj. (Torb.).
10264. nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.- Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.- Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.- Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.- C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
10265. nàdvladíka, m. = nadškof, Raič (Slov.).
10266. nadvladı̑ški, adj. nadškofji, Raič (Slov.).
10267. nadzę̑mljica, f. der Kohlrabi (brassica oleracea gongylodes), Erj. (Torb.).