ko (10.068-10.167)

10068. mračník, m. 1) der Verdunkler, Cig.; — 2) = mračnjak, der Finsterling, Jan.; — 3) der Nachtschwärmer, Guts., Jarn., Cig.; — 4) = netopir, Guts., Jarn., Jan., C., KrGora, Kor., ko>Savinska dol.ko>
10069. 1. mrámor, mrámora, mramóra, m. 1) die Werre, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa vulgaris), Dict., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.), Št.; — 2) der Beinfraß, C., Z., Dol.; m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Z., Dol.; — pl. mramori, die Scropheln, C.; — živinska bolezen: die Auflockerung des Hinterkiefers, der Winddorn, Strp.; — ein Hautgeschwür beim Rinde, SlGor.
10070. mrȃvka, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
10071. mravljı̑nski, adj. Ameisen-, M.; — mravljinsko priden, fleißig wie eine Ameise, SlN.
10072. mrazčálica, f. das Frösteln, Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
10073. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Erj. (Torb.).
10074. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
10075. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
10076. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
10077. 1. mȓč, m. der Höhenrauch, Erj. (Torb.), Tolm., Glas.
10078. mrčálọ, n. der Murrkopf, Jan. (H.).
10079. 1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
10080. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
10081. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Erj. (Torb.).
10082. mŕdavka, f. neko jabolko, C.
10083. mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.
10084. 1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
10085. mrẹ̑st, -ı̑, f. die Laichzeit der Fische: ribe se zdaj ne love, ker je mrest, Erj. (Torb.).
10086. mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
10087. mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
10088. mrẹ́žica, f. dem. mreža; das Netzchen; — das Zwerchfell, Habd., Dict., Mik., Jarn.; laskovična m., das Capillarnetz, Erj. (Som.).
10089. 2. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. eine Grimasse machen, Bes.; mrgodniti in zabobnati z jezikom, SlN.
10090. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
10091. mrháča, f. psovka živali: kaj pa ste imeli s psom, da vas je, mrhača, tako oklal? Bes.
10092. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Št.)- Erj. (Torb.).
10093. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Št.)- Kres; — prim. markaj.
10094. mrkúša, f. svoje ime ovci, Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Erj. (Torb.).
10095. mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
10096. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
10097. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
10098. mrlę̑vza, f. neko jabolko, Tolm.)- Erj. (Torb.).
10099. mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Goriš.)- Erj. (Torb.).
10100. mrmráč, m. der Murrer, der Murrkopf.
10101. mrmrálọ, n. der Murrkopf, der Griesgram.
10102. mrmrȃvəc, -vca, m. der Murrer, der Murrkopf; v nevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci, C.
10103. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
10104. 2. mŕsiti, -im, vb. impf. ( pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
10105. mŕščati, -ím, vb. impf. 1) rieseln, fein regnen, Dol.; jarbola se pomaka v mrščeče pene, Glas.; — 2) rieseln (vom Gefühl), Jan.; po kosteh mi mršči, ich habe den Rheumatismus, C.
10106. mȓšnik, m. 1) der Aasgeier, C., Svet. (Rok.); — = kokošar, skobec, Gor.; — 2) der Aaskäfer, Jan.
10107. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
10108. mrtvȃl, f. = mrtvaški list, der Todtenschein, Navr. (Let.), Erj. (Torb.); — prim. it. mortuale.
10109. mrtvár, -rja, m. der Todtengräber, Erj. (Torb.).
10110. mrtváški, adj. 1) Todten-, Leichen, leichenartig; m. prt, m. duh; — 2) sterblich: mrtvaško telo, mrtvaški človek, Dalm., Kast., Jsvkr.; mrtvaško življenje, Bas.; — 3) tödtlich: mrtvaško sovražiti, Jsvkr.
10111. mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Lašče- Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.- Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.- DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).
10112. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
10113. mrtvı̑ja, f. das Todtenofficium, Erj. (Torb.).
10114. mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Erj. (Torb.).
10115. mrvína, f. = drobtina, Erj. (Torb.).
10116. mȓvnjak, m. strm rob, koder se mrva za ovce kosi, Poh.
10117. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
10118. mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.- Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.- C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
10119. mrzı̑ja, f. der Ekel, ogr.- C.; m. je, njih (volkov) muziko poslušati, ogr.- Valj. (Rad).
10120. mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
10121. mȓzkati, -am, vb. impf. böse sein: m. na koga, C.
10122. mŕzləc, -zləca, (-zəłca), m. = studenec, die Quelle, Erj. (Torb.).
10123. mŕžiti se, -im se, vb. impf. koruza se mrži, der Mais rührt sich aus, Cig.
10124. múcina, f. neka sekira, Erj. (Torb.); — prim. it. mozzare, abhauen.
10125. mȗdež, m. 1) der Verzug, der Zeitaufwand, C.; vsako delo ima svoj mudež, C.; brez mudeža, C.; — 2) der Zögerer, Cv.
10126. mȗdra, f. eine verwachsene Stelle im Weingarten, Št.)- Kres.
10127. mȗh, m. žival od koze in ovna, Poh.- Trst. (Let.).
10128. múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče- Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.- Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.
10129. múhalica, f. 1) der Fliegenwedel, Jarn., Jan.; — 2) das Honiggras (holcus lanatus), Erj. (Torb.).
10130. múhast, adj. launenhaft, grillenhaft, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; — durchtrieben, Jan., M.; schelmisch, tückisch; m. konj, ein tückisches Pferd.
10131. múhavnik, m. = muhavec (?): 1) muhavnike delati iz koga, = norce delati; posmehovali so se jim, so šeme — ali govoriti po današnje — muhavnike ("múhovnike") iz njih delali, ki jim pameti manjka, Ravn.- Valj. (Rad).
10132. mȗhjak, m. (pravilno lice bi bilo: mušjak): neka rastlina, ki je muham hud strup, Erj. (Torb.).
10133. mȗhnik, m. 1) der Fliegenwedel, Mur.; — 2) sprava, v katero se stavi meso in druga jedila, da muhe ne morejo do njih, die Bunge, Erj. (Torb.).
10134. múhnjen, adj. trapast, bedast, Erj. (Torb.); — pogl. molnjen (munjen).
10135. múhovəc, -vca, m. neka trta, Št.)- Erj. (Torb.); die Fliegentraube, grüner Kanigl, (-avec) Trumm.
10136. mȗhvič, m. das Borstengras (setaria viridis, s. verticillata), Ist.- Erj. (Torb.), Štrek.
10137. mújast, adj. hörnerlos: mujasta koza, C.
10138. mȗk, m. 1) das Gebrüll (des Rindviehes), Cig.; — 2) neko bajeslovno bitje, Pjk. (Črt. 114.).
10139. múka, f. die Qual, die Pein, die Marter, Mur., Cig., Jan., kajk., nk.; gospodnja m., das Leiden des Herrn (passio), C.; muko trpeti, C.; peklenske muke, die Höllenpein, Cig.; — prim. 2. moka.
10140. 2. múla, f. 1) koza brez rogov, Dol., Notr.; — krava brez rogov, Rez.- C., SlGor.- C., Dol.; — 2) die Wurst, Rez.- C.
10141. 3. múla, f. 1) verdrießliche Miene, Z.; mulo nositi, maulen, schmollen, Z.; = mule pasti, C.; prim. kor.-nem. mulle; mürrischer, hängender Mund; — 2) der Kuss ( prim. srvn. mule, Maul, nem. Mäulchen = zärtlicher Kuss), Štrek. (Arch.).
10142. múlast, adj. 1) ohne Hörner, Cig., C., Mik., Dol., Notr.; m. kozel, vol, Dict.; ovčica mulasta, Npes.- Kres; — 2) bartlos, Mur.; — grannenlos, Cig.; — prim. kor.-nem. mullet, abgestumpft, hörnerlos.
10143. 2. múlica, f. 1) der Weizen ohne Grannen, C.; — 2) orehov in leskov cvet, Erj. (Torb.); — 3) die Maßlieb, das Tausendschön (bellis perennis), C.; — 4) = klobasa, pos. krvavica, die Blutwurst, Hip. (Orb.), Notr.- Cig., Jan., M., Štrek., DZ., Cirk.- Baud.; = klobasa jetrnica ali krvavica, Erj. (Torb.); — 5) cucelj, ki se vtakne detetu v usta, Notr.- Erj. (Torb.).
10144. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
10145. 2. múliti, mȗlim, vb. impf. 1) muhen, brüllen, C.; krava muli, Erj. (Torb.); — 2) girren (o golobih), C.; prim. švic.- nem. muelen, mühlen = brummen wie die Kühe, Levst. (Rok.).
10146. múliti se, -im se, vb. impf. rieseln (vom Erdreich), C.; — prim. mulj.
10147. mūmija, f. z maziljenjem ohranjeno človeško truplo, die Mumie.
10148. múna, f. = muca, die Katze, Guts., Mur., Jan., Kor.- Trst. (Let.); — prim. kor.-nem. muine = Katze.
10149. múnzati, -am, vb. impf. = nizati, aneinander reihen, anfädeln, Št.)- Erj. (Torb.).
10150. 2. múra, f. nasip razdrobljenega kamenja, Zora; — prim. kor.-nem. murre, bav. mur, it. mora, Steingerölle.
10151. murák, m., Kor.- Vest.; pogl. 2. morak.
10152. murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
10153. murȃvica, f. dem. murava, junges Gras, C.
10154. mȗrčək, -čka, m. 1) dem. mur; der Ohrring der Männer mit einem Mohrenkopf, Kr.; — 2) Name eines schwarzen Thieres; — die Feldgrille, Cig., Jan., Mik.
10155. mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, ko>Krasko>.
10156. mȗri, -ija, m. = murin: čuri (šuri) muri, pridi ven! i. t. d. tako otroci murina vabijo iz luknje, Z.; (v kletvici:) da bi te muri popil! Cig., Nov.; — muri, schwarzer Ochs, Jarn.; hejc muri! Poh.- Kres; menda nam. murej.
10157. 1. múrica, f. ein schwarzes weibliches Thier: črna krava ali kobila, Valj. (Rad).
10158. múrin, m. 1) der Mohr, Zv.; — 2) ein schwarzes männliches Thier: der Rappe, Cig.; ein schwarzer Ochs, die Feldgrille (gryllus campestris), ( nav. múrən), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Kr.
10159. múriti se, -im se, vb. impf. die Ohren zurückschlagen (von Pferden), Hal.- C.; den Kopf senken (von Menschen), Hal.- C.; verschmitzt schauen, Hal.- C.; — prim. muliti se.
10160. 1. mȗrka, f. 1) ein schwarzes weibliches Thier: eine schwarze Kuh, Notr.; ein schwarzes Schaf, Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Erj. (Torb.).
10161. murvẹ̑jka, f. neko jabolko, Erj. (Torb.).
10162. 2. músa, f. das Maß: dobre muse, gut gemessen, C.; ( die Sorte, Jarn., Mur.?); — iz nem. Maß, C. (?).
10163. mȗska, f. der Jähzorn: muska ga prime, Erj. (Torb.); — prim. it. la moscha salta a colui, er geräth in Zorn, Štrek. (Arch.).
10164. múšəlj, -šlja, (-šəljna), m. neko jabolko, vzhŠt.- C.
10165. 1. múšica, f. 1) dem. muha; kleine Fliege; — 2) neka trta, Erj. (Torb.); die Fliegentraube, Trumm.; der Klevner, C., vzhŠt.- Trumm.; — 3) mušíca, kleine Fliege; vinske mušice; prim. mešica.
10166. 2. múšica, f. dem. muša; das Saumrösslein: ravno toliko je bilo konj, majhnih grivastih mušic s privezanim sedlom, Jurč.
10167. múšiti se, -im se, vb. impf. zudringliche Freundlichkeit zeigen, den Hof machen: m. se okolo gladkojezične gospode, okolo deklet, Jurč.