ko (10.001-10.100)

10001. mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
10002. mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren ( fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
10003. mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
10004. mółža, f. 1) das Melken; o molži, zur Melkzeit; veliko molže imeti, viel Milch bekommen, Gor.; — 2) eine Laube bei Alpenhütten als Melkstätte, C.; ozka ulica v planinskem stanu, kjer sede ovčarji (kozarji) in molzejo ovce (koze), Erj. (Torb.).
10005. móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).
10006. moráč, m. veliki m., der Königskümmel, Cig.; — prim. komorač.
10007. morȃčnik, m. konopljiški m., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Medv. (Rok.).
10008. 1. morák, m. = konjska kumara, der Wasserfenchel, der Pferdesame (oenanthe phellandrium), Cig.
10009. 2. morák, m. der Truthahn, Guts., Jarn., Mur.; (murak), Kor.- Vest.; — prim. slovaški: morak, Truthahn.
10010. mǫ̑rati, -am, vb. impf. 1) müssen, Mur., Trub., Dalm., Krelj, Očitna izp. ( Let. 1889, 157), Ben.- Kl., Jan. (Slovn.), vzhŠt.- C.; moramo, kakor moremo, wir strecken uns nach der Decke, vzhŠt.- C.; ni, da bi moral, ich muss nicht, es ist kein Muss; — 2) müssigen, nöthigen, zwingen, Cig., Jan., Gor.; kdo me more morati? wer kann mich zwingen? Ljub.; morate me nositi rdečo vrv, Jurč.
10011. mǫ́rən, -rna, adj. lau, Cig., Jan., DZ.; morna voda, laues Wasser, Notr.- Cig., Erj. (Torb.), Štrek.
10012. morfologı̑ja, f. likoslovje, die Morphologie, Cig. (T.).
10013. moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.- Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
10014. moríža, f. 1) das Schellenband, Jan.; — 2) pl. moriže, die Halskrause, Rez.- C.; — 3) pl. moriže, ein Halsband mit eisernen Nägeln für Hunde, Cig., ko>Krasko>.
10015. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
10016. 1. morję̑, n. das Meer, die See; po suhem in po morju, zu Land und zur See; veliko m., das Weltmeer, Cig., Jan.; tudi: mọ̑rje.
10017. mọ̑rjiče, n. dem. morje; das Meerchen, Cig.; Napaja pobič konj'če tri, Oj pri silnem morjiči, Npes.-Schein.
10018. mǫ̑rka, f. = maselnik, das Schmalzmus, Erj. (Torb.); — prim. morča.
10019. morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).
10020. 2. mórski, adj. Alp-; morska noga, der Alpfuß, der Drudenfuß, das Pentagramm, Št.; morska kost, das Ueberbein (ein Knochenauswuchs), Cig., Kr., Št.; — prim. mora.
10021. morščíca, f. neka črešnja, GBrda)- Erj. (Torb.).
10022. mǫ̑rščina, f. neka trta, Št.)- Erj. (Torb.); črna m., die blaue Urbanitraube, die Zimmettraube, vzhŠt.- Trumm.
10023. mǫ̑slavəc, -vca, m. neka vinska trta, C., Erj. (Torb.); der Mosler, Trumm.
10024. moslavína, f. neka vinska trta, Št.)- Erj. (Torb.); — prim. moslavec.
10025. mọ̑stovž, m. der Gang, die Gallerie, der Corridor, Mur., Cig., Jan.; der Säulengang: po mostovžu se sprehajati, Ravn.- Valj. (Rad); — das Vorhaus, C.; — der Balkon, Cig., Jan.; ein gangähnliches Gerüst, Z., Zora; — prim. mušovž.
10026. mošánčək, -čka, m. neko jabolko: der Maschanzgerapfel, C.
10027. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Kres.
10028. moškàt, -áta, adj. = moški, mannhaft, stolz: tako moškato stoji! jvzhŠt.
10029. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
10030. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
10031. mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
10032. mǫ̑štnica, f. neka hruška, Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.
10033. moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
10034. mòt, mǫ́ta, m. der Bodensatz, Erj. (Min.), DZ.; ( n. pr. pri kavi), Erj. (Torb.).
10035. 1. mòt, -ı̑, f. eine dicke Holzstange, Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta ( prim. hs. motka, Stange), Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. met, f.
10036. motáti, -ȃm, vb. impf. weifen, abwinden, aufwinden; prejo m. z vretena na motovilo; m. se, sich hin und her bewegen, zwecklos hin und her laufen; kaj se tod motaš; — vojska se mota iz loga, das Heer kommt allmählich aus dem Walde, Cig.; — sich in die Länge ziehen, Jan.; — plauschen, schwätzen, Fr., SlGor.- C.; — tudi: mótam in: mǫ́tati, -am.
10037. motȃvhati se, -am se, vb. impf. = nerodno motati se kod, Svet. (Rok.).
10038. motìč, -íča, m. der Quirl, Erj. (Torb.), Gor.; nasajeno kolce v pinji, s katerim se maslo mete, Tolm.; tudi: mǫ̑tič.
10039. motı̑kica, f. dem. motika, nam. motičica; — der Feldrittersporn (delphinium consolida), Erj. (Torb.).
10040. motílj, m. gelbliches Cyperngras (cyperus flavescens), (imajo vero, da škodi ovcam), Erj. (Torb.); — prim. metulj 2).
10041. mǫ́titi, * -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., ^* Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Erj. (Torb.).
10042. motǫ̑hati, -am, vb. impf. 1) trüben: vodo m., Ravn.; rühren, wühlen, Jan.; — 2) m. se, = repenčiti se, Erj. (Torb.).
10043. motorǫ́ga, f. 1) die Radspeiche, der Radarm bei den Mühlrädern; nav. pl. motoroge, das Radkreuz beim Mühlrade; — das Drehkreuz beim Zaundurchgang, um das Vieh abzuhalten, C.; das Drehkreuz an einer Haspelwelle, Notr.; — motoroga, der Garnhaspelarm, Cig., Jan.; pl. motoroge, das Garnhaspelkreuz, die Garnhaspel, vzhŠt.- C.; — 2) pl. motoroge, die Mühle (s stegnjeno roko krožiti), Telov.; — 3) die Handhaspel (ein Stab, an den Enden mit je einem Stabe — kreuzständig — versehen), Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Triebel an der Töpferscheibe, Cig.; — 5) der Glockenarm, woran das Seil hängt, Cig., Levst. (Zb. sp.); — 6) eine ungeschickte Person, Lašče- Levst. (Rok.).
10044. motorǫ́žən, -žna, adj. kreuzweise stehend: motorožno kolce, ein Rädchen mit einem Radkreuzchen an einen Stab gesteckt (ein Spielzeug), Notr.; motorožno vreteno, die Kreuzhaspel ( arch.), V.-Cig.
10045. motorǫ́žica, f. dem. motoroga; die Wagenradspeiche, C.
10046. motorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. impf. 1) na motoroge prejo viti, motati, C.; — 2) Radspeichen einsetzen, C.
10047. motorǫ̑žnice, f. pl. das Doppelhaspelgestell, Št.)- C.
10048. motǫ́včək, -čka, m. der Quirl, Erj. (Torb.).
10049. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
10050. motovílọ, n. 1) die Haspel: entweder ein Stab mit Querstäben an den Enden, oder ein um eine Achse bewegliches Kreuz: m. z motorogami, die Kreuzhaspel, C., Cig. (T.); tkalsko m., das Zettelrad am Webestuhle, Cig.; — z motovilom streliti = einen dummen Streich begehen, Cig., Jan.; motovilo v torbo tlačiti, etwas Ungeschicktes vornehmen, Lašče- Levst. (Rok.), Z.; — 2) psovka nerodnemu človeku: ti motovilo nerodno! Lašče- Levst. (Rok.).
10051. motvòz, -vǫ́za, m. die Schnur; pos. die Spinnradschnur; motvozi zopet zasučejo lična kolesa, Jurč.; — der Spagat, vzhŠt., nk.
10052. 1. mozȇlj, m. = mozolj, Meg., Gor.).
10053. 2. mǫ́zəlj, -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.
10054. mọ̑zga, f. die Maische, Jan.; — der Koth, die Kothlache, Jan., C.; pogl. muzga.
10055. mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič ( Let.).
10056. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
10057. 2. mọ̑zgati, -am, vb. impf. sich den Kopf brechen, nachdenken, grübeln, C.
10058. mọ́zgav, adj. markig: najboljše mozgave kosti, Dalm.
10059. mozník, m. der Döbel; mozniki so leseni klini, s katerimi zbijajo debela bruna, podnice, kolesna platišča i. dr.
10060. mozọ́lj, m. die Wimmer, die Pustel, das Hitzbläschen; mozolji se mu spuščajo po obrazu; — čeljustni m., das Rankkorn (svinjska bolezen), V.-Cig.; m. rezati, izrezati, das Rankkorn nehmen, Cig.; — pl. mozolji, das Friesel (bolezen), C.; — tudi: mozọ̑lj.
10061. možák, m. 1) ein starker, kraftvoller Mann; ein tüchtiger Mann; možaki—modraki, weise Männer, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Balsamine (vrtna cvetlica), Erj. (Torb.).
10062. možávati, -am, vb. impf. = po moško se vesti, trdnih, moških besedi biti, GBrda.
10063. mǫ̑žək, -žka, m. dem. mož; 1) das Männchen; — 2) die Niere, pl. možki, die Nieren, Fr.- C., Erj. (Torb.); — 3) die Hauswurz (sempervivum tectorum), Erj. (Torb.).
10064. moževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mann benehmen, mannhaft auftreten, imponieren, paradieren, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); — ernste Reden führen, berathschlagen (von Männern), Gor.; župan možuje s soseščani, Zv.; — 2) sich brüsten, prahlen, stolz sein, Mik., Jan.; — 3) sich wohlergehen lassen, Cig.; možuje = dobro se mu godi, Cig.
10065. možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
10066. možljȃni, m. pl. = možjani, možgani, Erj. (Torb.).
10067. mrȃčnica, f. der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Notr.)- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium mollugo), Cig., Medv. (Rok.).
10068. mračník, m. 1) der Verdunkler, Cig.; — 2) = mračnjak, der Finsterling, Jan.; — 3) der Nachtschwärmer, Guts., Jarn., Cig.; — 4) = netopir, Guts., Jarn., Jan., C., KrGora, Kor., ko>Savinska dol.ko>
10069. 1. mrámor, mrámora, mramóra, m. 1) die Werre, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa vulgaris), Dict., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.), Št.; — 2) der Beinfraß, C., Z., Dol.; m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Z., Dol.; — pl. mramori, die Scropheln, C.; — živinska bolezen: die Auflockerung des Hinterkiefers, der Winddorn, Strp.; — ein Hautgeschwür beim Rinde, SlGor.
10070. mrȃvka, f. ovčje ime, Erj. (Torb.).
10071. mravljı̑nski, adj. Ameisen-, M.; — mravljinsko priden, fleißig wie eine Ameise, SlN.
10072. mrazčálica, f. das Frösteln, Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
10073. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Erj. (Torb.).
10074. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
10075. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
10076. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
10077. 1. mȓč, m. der Höhenrauch, Erj. (Torb.), Tolm., Glas.
10078. mrčálọ, n. der Murrkopf, Jan. (H.).
10079. 1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
10080. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
10081. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Erj. (Torb.).
10082. mŕdavka, f. neko jabolko, C.
10083. mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.
10084. 1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
10085. mrẹ̑st, -ı̑, f. die Laichzeit der Fische: ribe se zdaj ne love, ker je mrest, Erj. (Torb.).
10086. mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
10087. mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
10088. mrẹ́žica, f. dem. mreža; das Netzchen; — das Zwerchfell, Habd., Dict., Mik., Jarn.; laskovična m., das Capillarnetz, Erj. (Som.).
10089. 2. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. eine Grimasse machen, Bes.; mrgodniti in zabobnati z jezikom, SlN.
10090. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
10091. mrháča, f. psovka živali: kaj pa ste imeli s psom, da vas je, mrhača, tako oklal? Bes.
10092. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Št.)- Erj. (Torb.).
10093. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Št.)- Kres; — prim. markaj.
10094. mrkúša, f. svoje ime ovci, Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Erj. (Torb.).
10095. mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
10096. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
10097. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
10098. mrlę̑vza, f. neko jabolko, Tolm.)- Erj. (Torb.).
10099. mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Goriš.)- Erj. (Torb.).
10100. mrmráč, m. der Murrer, der Murrkopf.