ko=Goriška ok.,ko=okolo Gorice,ko=okoli Gorice (45-144)

45. kršı̑n, m. die Pollinie (pollinia gryllus), Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.
46. kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., Goriška ok.
47. lę́gar, -rja, m. 1) eine hitzige Krankheit, der Typhus, Mur., Cig., Jan., Slom., nk., Gor.; prim. nem. "Lagerfieber, Lagertyphus", C., Mik. (Et.); bav. leger, der Zustand des Liegens, C.; — 2) = kampišče, Dict.; — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, C., Goriška ok.- Erj. (Torb.); prim. legnar.
48. 3. lę̑hət, -hta, m. to mi je šlo v lehet = izgubil sem pri prodajanju, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
49. lẹtávina, f. das Geflügel, Vrsno- Erj. (Torb.), Goriška ok., Ip.
50. lobodíka, f. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
51. lokēt, m. das Vorlegeschloss, (iz it. lucchetto) Goriška ok.- Erj. (Torb.).
52. mandrijȇrica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
53. marǫ́gljič, m. neka smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
54. 1. mašína, f. der Schuhfleck, Štrek., (mešína), Soška dol., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); — prim. mašiti.
55. mȗhvič, m. das Borstengras (setaria viridis, s. verticillata), Goriška ok., Kras, Ist.- Erj. (Torb.), Štrek.
56. 2. múlica, f. 1) der Weizen ohne Grannen, C.; — 2) orehov in leskov cvet, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Maßlieb, das Tausendschön (bellis perennis), C.; — 4) = klobasa, pos. krvavica, die Blutwurst, Hip. (Orb.), Notr.- Cig., Jan., M., Štrek., DZ., Cirk.- Baud.; = klobasa jetrnica ali krvavica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) cucelj, ki se vtakne detetu v usta, Notr.- Erj. (Torb.).
57. napadljìv, -íva, adj. n. človek, ki rad druge napada, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
58. navdȃn, adv. in den Tag hinein, ins Blaue hinein, Goriška ok.- Erj. (Torb.); aufs Gerathewohl, Cig.
59. oblíca, f. 1) ein runder Körper: der Ball, die Kugel, Mur., Cig., Jan., C.; ustavljal je ognjene oblice in puščice, Cv.; — eine rundliche Knolle: krompir v oblicah, gekochte ganze Erdäpfel; — kuhana drobna repa, Goriška ok., Lašče in drugod- Erj. (Torb.), Jarn., Cig., C.; repa v oblicah, Z.; — der Rollstein (kamen, kateri se je v potočni strugi obrusil), Notr.- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — eine runde Erhöhung, Cig.; — 2) die Oranienkirsche, Cig.; — 3) ǫ́blica, die Rundung, Svet. (Rok.).
60. 1. obríti, -rı̑jem, vb. pf. 1) umwühlen, M.; — 2) mit den Händen das Unkraut ausraufend abjäten: pšenico o., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
61. 1. obrívati, -am, vb. impf. mit den Händen das Unkraut ausraufen, jäten ( opp. pleti), Ip.- Mik., Kras, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
62. olẹ̑vək, -vka, m. 1) die abgestreifte Haut, Z.; — 2) pl. olevki, slabo sadje, ki pred časom nezrelo popada z drevja, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Km. k.).
63. olȗbje, n. coll. perje okolo koruzne latice, die Maisschalen, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.), Pivka ( Notr.).
64. oplẹ̀n, -plẹ́na, m. pri vozu na prednji in zadnji premi on les, v kateri sta vtaknjeni ročici, Goriš., Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; der Kipfstock, Cig.; prednji o., der Wendeschemmel, Rib.- M., C.; — tudi prednji in zadnji del voza pri žagi, Notr.; — óplẹn, gen. óplẹna, Goriška ok.- Erj. (Torb.), BlKr.; óplẹn, gen. oplẹ́na, Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.
65. oprẹ̑mək, -mka, m. tudi pl. opremki, das Hinterkorn, Dict., Cig., C.; slabejše žito, ki se pri vejanju s plevami pomeša, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Dol.
66. ostrȗžək, -žka, m. 1) das Abschabsel, Cig.; nav. pl. ostružki, Cig., Jan.; z. B. die Abschabsel von rohen Erdäpfeln, Ip.- Erj. (Torb.); rožni ostružki, die Hornspäne, Cig.; glavničarski ostružki so dober gnoj, Vrtov. (Km. k.); srebrni ostružki, die Silberkrätze, DZ.; zlatarski ostružki, die Goldschmiedskrätze, Cig.; — ostružki, die Drechselabfälle, Cig., Jan.; — Hobelspäne, Cig., Jan.; ( rus.); — 2) der entkörnte Maiskolben, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
67. pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.), Ben.- C., Koborid ( Goriš.).
68. pə̀žək, -žka, m. = peček, nosec (cicer arietinum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
69. plazína, f. kraj, kjer se zemlja plazi, C.; planica brez grmovja in kamenja, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
70. 1. plèh, pléha, m. 1) das Blech; — das Thürschloss, Jarn., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo ( n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati), Polj.; — 3) ein rother Fleck auf der Haut (als Ausschlag), C.; nav. pl. plehi, die Masern, Dict., Štrek., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); (v nekem vladnem ukazu 18. stoletja = der Scharlach; tudi: der Nesselausschlag, Gor.); — (ta beseda v različnih pomenih morda k različnim korenom spada).
71. podvọ̑ra, f. rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh, die Pflugschleife, Z., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); ( prim. podora).
72. podvọ̑z, m. = podvoz, f., Guts., Cig., Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.).
73. półzati, -am, vb. impf. kriechen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — p. se, = drsati se: gremo se polzat, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.), C.
74. postrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. bedienen, aufwarten; p. komu s čim; nimam ti s čim p., ich kann dir nichts aufwarten; bolniku p., dem Kranken das Nöthige reichen, ihn besorgen, Cig.; — p. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; sich gütlich thun, Cig., Jan.; p. koga, jemanden bedienen; dobro ga je postregel, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
75. prekopítiti, -ı̑tim, vb. pf. = prekopicniti, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
76. prevrẹ́diti se, -im se, vb. pf. = s težkim delom, zlasti vzdigovanjem težkih bremen bolečine dobiti črez pas, prevzdigniti se, einen Leibschaden bekommen, Goriška ok., GBrda- Erj. (Torb.); sich überheben, Jan.; tudi: prevrẹdíti se, (prevorditi se, Notr., Vrtov. [Km. k.]); — prim. vred.
77. pŕstenəc, -nca, m. = prstanec, der Goldfinger, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
78. 2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
79. rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
80. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
81. repə̀k, -pkà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) ein kleiner Obststiel, Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) jeklo v repkih, der Brockenstahl, V.-Cig.; — tudi: rę̑pək.
82. rę̑pkati, -am, vb. impf. Nachlese halten ( bes. im Weinberge = repe pobirati), Cig., Kras, Ip., Goriška ok., Kanalsko- Erj. (Torb.); repkáti, -ȃm, Ig (Dol.).
83. 2. rẹ̑pnica, f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.- Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.
84. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
85. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
86. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
87. rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras - Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.- Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.- Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.); ( prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.- Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
88. sẹ̑vnik, m. = okrogla pletenica s povrazom, sevec jo nosi na roki, der Säekorb, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.
89. sírčica, f. gemeiner Schilf (phragmites communis), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
90. skakȃvka, f. 1) die Springerin; — 2) eine geschwollene Lymphdrüse am Halse, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
91. skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.- C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna- Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; ( prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.- DSv. V. 286.
92. skonjáti, -ȃm, vb. pf. = prevariti; übervortheilen (iz it. ingannare, betrügen), Goriška ok., Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.).
93. skȓł, -lı̑, f. = skril, 1) die Schieferplatte, die Steinplatte, Cig., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); hribina se kolje v skrli, Erj. (Min.); — 2) die Eisscholle, C.; skrl za skrljo poka in se drevi po reki, Vrt.
94. skržȃd, m. die Manacicade (cicada orni), Erj. (Ž.), Štrek., Goriška ok., Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
95. smájən, -jna, adj. = smejen, smojnat, sehr dürr, trocken: smajna trava, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.).
96. smȃnja, f. = velika suša, ki požge vso rast: taka smanja je, da ni moči pasti, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.); — ( nam. smajina?).
97. smę́jən, -jna, adj. = smojnat, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.).
98. sọ̑rnik, m. der Schlossnagel, der Spannagel (klin, ki gre skozi soro in veže zadnji del voza s prednjim delom), Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — nam. svornik.
99. sprȃva, f. 1) der Vergleich, ein gütliches Abkommen, die Versöhnung, die Sühne; boljša je kratka sprava nego dolga pravda; spravo delati, Meg.; spravo piti, den Ausgleichstrunk trinken, Dol.; — 2) das Zeug, das Geräth; ribiška s., Dict.; lovska s., Cig.; kuhinjska s., C.; bojna, vojaška s., Cig., C.; hišna s., die Hauseinrichtung, ogr.- C.; — 3) kraj, kjer se kaj spravlja: = žep, Dol.; — = mehur, napolnjen sala, ki rabi v mažo ali tudi obelo, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) das Lab, Štrek.
100. spȗrljiv, adj. = izbirljiv v jedi, heikelig, Goriška ok., Ip., Kras, Vreme- Erj. (Torb.); prim. špurati se.
101. srbǫ̑vka, f. die Frucht der Hagebutte, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
102. sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
103. stí, interj. sti, stič! s tem glasom vpreženemu volu ukazujejo ritenski se nazaj pomikati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
104. stíč, interj. = sti, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Rib.- Mik.
105. suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
106. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
107. svẹ́tovati, -ujem, vb. impf. ( pf.) rathen; s. komu kaj; dobro si mi svetoval; svetuj mi, kaj naj zdaj storim! s. koga, Krelj, Jsvkr.; druge sem k temu svetoval, Kast. (Rož.); slabo si ga svetoval, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — s. se, sich berathen, Trub., Dalm., Krelj, jvzhŠt.
108. ščəpẹ́ti, -ím, vb. impf. = skeleti, peči (o ranah), beißen (o jedkih tekočinah), Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.), KrGora- DSv.; ščepi ("ščapí") me, Ben.- Kl.
109. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
110. ščı̑r, m. der Fuchsschwanz, der Amarant (amarantus), vzhŠt.; das Meieramarantkraut (amarantus blitum), Hlad., Goriška ok., Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); = rdeči ščir, Tuš. (B.); ( prim. hs. štir); — das Bingelkraut (mercurialis annua), C., Valj. (Rad).
111. ščŕkati, ščȓkam, vb. impf. einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben: jereb, kobilica, lesni črv, ura ščrka, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.).
112. šı̑ška, f. 1) der Gallapfel: hrastova, cerova š.; ni šiške vredno, Trub.; — = skipek, die Knopper, C., Kras, BlKr.; toča, rogljata kakor šiške, LjZv.; — 2) der Knöchel, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Drischelstielknopf, C.; — eine runde Erhöhung (Buckel), Cig.; — die Lehre am Seilerzeug, Cig.; — 4) die Pfanne ( mech.), Cig. (T.); die Zapfenpfanne, das Zapfenloch bei der Welle, V.-Cig.; v šiški, ki je v polico vdolbena, vrti se po koncu stoječi železni drog, ki gornji mlinski kamen nosi, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — die Gelenkpfanne, Mur., V.-Cig.; — 5) das weibliche Glied, Notr.; — 6) das Knopfloch, C.; — die Schlinge, die Masche, C.; — das Öhr am Knopf, C.; — 7) die Wassernuss (nux aquatica), Ponikva (Št.)- Pjk. (Črt.).
113. 2. škúlja, f. der Steinsplitter: zidarji, zidajoč zid, praznine mej večjimi kameni zatikajo s škuljami, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
114. špę̑la, f. die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Goriška ok.- Erj. (Torb.), Štrek.; — prim. Špela, Elisabeth.
115. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
116. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
117. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
118. trǫ́ba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; = trobentica, ki si jo vzpomladi napravijo otroci od lubja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Röhre, V.-Cig., Cig. (T.); die Stiefelröhre, Rez.- C.; der Pumpenstiefel, Cig. (T.); govorna t., das Sprachrohr, DZ.; — die Schnaupe ( z. B. an einer Kanne), Cig.; — 3) vodena t., die Wasserhose (Wassertrombe), Cig. (T.), Jes.; — 4) troba platna, sukna, eine Rolle Leinwand, Tuch, Cig., C., Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. stvn. trumba, it. tromba, Mik. (Et.).
119. trtovı̑nəc, -nca, m. der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
120. 2. tȗjəc, -jca, m. = maček (tuj! tuj! tako kličejo mačka), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
121. tȗjica, f. mačka ( prim. 2. tujec), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
122. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
123. vę̑drna, f. der Regenbogen, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
124. 2. vę̑drnica, f. der Regenbogen, Jan.; (ker mislijo, da mavrica "vedri" ali dela lepo vreme); Goriška ok.- Erj. (Torb.).
125. vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.- Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
126. vę̑nge, f. pl. 1) = veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem, die Kesselkette, Rihenberk, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) nekaka železna "vez", jeziku podobna, služeča v zapor na vnanji strani vrat pri kakem poslopju, die Thürnarbe (hinter dem Vorlegeschloss), die Thürklammer, die Anlege, Z., Lašče- Erj. (Torb.); na venge dejati vrata, Dol.; — prim. linga.
127. vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.- Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
128. vı̑šča, f. = repno natje, GBrda- Erj. (Torb.); — = drobna repa z natjem vred, Ip., Banjščice, Bodrež, Tolm.- Erj. (Torb.); — = koruzen močnik in repno natje vkupe skuhano, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — okrogla repa, Solkan- Erj. (Torb.); — tudi furl. viscia, Erj. (Torb.).
129. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
130. vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. ( LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga ( acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
131. vrẹ́čati, -am, vb. impf., nam. metati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
132. 1. vrẹ̀d, vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.
133. vrẹstílj, m. die Heide (erica carnea), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
134. vzglȃvnik, m. 1) das Kopfkissen, Cig., Jan., C.; — 2) = to, na kar se naslanjajo polena, da rajša gore, bodi si kako debelo poleno ali kamen, Dol., Navr. (Let.); — taka železna koza, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
135. zádoł, -ǫ́la, adj. herbe (le o nezreli smokvi), Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
136. zahlípniti, -hlı̑pnem, vb. pf. 1) den Athem benehmen, C., Z.; zahlipnilo ga je, Tolm.; — z. se, den Athem verlieren, ersticken: v dimu se z., vzhŠt.; — z. se, stark zu schluchzen anfangen: otrok se zahlipne od presilnega joka, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); — z. se, sich verschnappen, Štrek.; — 2) ( intr.) = z. se, ersticken, V.-Cig., Jan.
137. zahváliti, -im, vb. pf. 1) danken; z. koga za kaj; z. Boga; Boga zahvali, da toliko imaš! danke Gott, dass du so viel besitzest; zahvalil je Boga, Krelj; imajo Gospoda zahvaliti, Trub.; zahvali njega za to! Trub.; ako tebi kdo dobro vzda, ne zahvali ga, Dalm.; zahvalim te, Bog! Schönl.; pokliče ženo, jo zahvali, Jsvkr.; zahvalili so ga za postrežbo, LjZv.; gospoda lepo zahvalim, Jurč.; Prav lepo te zahvalim, Preljuba moja ljubica, Npes.-K.; Vas lepo zahvalim! Goriška ok.- Erj. (Torb.); bodi Bog zahvaljen! Gott sei es gedankt! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! — z. komu na čem, jemandem für etwas danken, Vrt.; imamo jim visoko z., Krelj; z. komu za kaj, ogr.- C.; — 2) z. se, sich bedanken, seinen Dank abstatten; zadosti se ne more z., Kast.; z. se komu za kaj; — zahvaljen, Dank-: zahvaljena pesem, das Danklied, Cv., Levst. (Rok.); — z. se, = odreči se, verzichten, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) bestätigen, für richtig befinden: te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil, Vsi računi so zahvaljeni, Soška dol.- Erj. (Torb.); collaudieren, Ip.
138. zavọ́riti, -vọ̑rim, vb. pf. sperren: voz z., Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.
139. (zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.- Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.- M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
140. žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.- M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.- Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji- Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).
141. žǫ̑nta, f. 1) = z vodo nalite tropine, v katerih se kisa repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Tresterwein, der Nachwein, Cig., C.; — übhpt. schlechter Wein, C.; ein trübes, schlechtes Getränk, Z.; — 3) die Maische, Pohl., Cig. ( DZ.); — prim. ladinsko: jonta (reci: žonta), zonta, it. giunta, Mik.; kor.-nem. Sont (= patoke), Erj. (Torb.).
142. žŕlọ, n. 1) = žrelo, der Schlund, C.; — 2) das Flugloch des Bienenstockes, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
143. 2. žúriti, žȗrim, vb. impf. aushülsen, schälen, entkörnen, Cig., Jan., Štrek.; grah, orehe, sirek ž., Goriška ok., Kanal- Erj. (Torb.), Kras; — prim. ružiti.
144. žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Goriška ok., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.

   1 45

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani