kmetič (6)

1. kmę̑tič, m. dem. kmet; nav. = kmet, der Bauer; — der Taglöhner, ogr.- C.; (kmetìč, -íča, das Bäuerlein, Valj. [Rad]).
2. kmę̑tički, adj. = kmetiški, Meg., Dict., Danj., Volk.- M.
3. dohǫ̑dək, -dka, m. 1) das Einkommen; kosmati d., der Rohertrag; d. zemljiščni, der Grundertrag; pl. dohodki, das Einkommen, die Einkünfte; — 2) die Steuern, C.; kmetiči žito, denarje ali dohodek prineso, Krelj.
4. mẹšníca, f. die Sackpfeife, der Dudelsack, Meg., Jan., C.; tudi pl. mešnice: kmetič, ki zna na mešnice piskati, Trub.
5. prirę̑ja, f. die Anzucht, die Zuzucht (an Vieh), Cig. (T.); imaš kaj letos prireje? C.; pridelek in prireja, Jarn. (Sadj.); kupoval je ubožnim kmetičem voli in krave na pol prireje, Jurč.
6. srebrič, m. = kmetič, Habd.- Mik.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani