kljub (43)

1. kljùb, I. adv. zum Trotz: k. delati komu, = kljubovati, jemandem Trotz bieten, Cig.; — II. praep. c. dat. trotz; k. prepovedi; tudi: v kljub (vkljub); — prim. kljubu.
2. kljubȃj, m. na kljubaj, zum Trotz, Nov.
3. kljúbast, adj. trotzig, C.
4. kljúbati, -am, vb. impf. trotzen, V.-Cig., Šol.
5. kljúbəčen, -čna, adj. trotzend, Dol.- Levst. (Rok.).
6. kljȗbemu, adv. mit Fleiß (im guten und schlechten Sinne), C.; — zum Trotz, zum Possen, Fr.- C.; — prim. kljubu.
7. kljubę̑st, f. der Trotz, Cig., Jan., Poh., C.; od kljubesti, zum Trotz, C.
8. kljubę̑stən, -tna, adj. trotzig, boshaft, ränkesüchtig, Fr.- C.
9. kljubestljìv, -íva, adj. trotzig, Jap.- C.
10. kljubę̑stnik, m. der Trotzige, C., Z.
11. kljubestováti, -ȗjem, vb. impf. = kljubetovati, Poh.- C.
12. kljubę̑t, f. der Trotz, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; h kljubeti, zum Trotz, Guts., vzhŠt.- C.
13. kljubetáti, -ȃm, vb. impf. = kljubetovati, Jarn.
14. kljubę̑tən, -tna, adj. = kljubesten, Guts., C.; kljubetni otroci, Slom.
15. kljubę̑tnica, f. die gerne einem etwas zum Trotze thut, Fr.- C.
16. kljubę̑tnik, m. der gerne einem etwas zum Trotze thut, Guts., Fr.- C.
17. kljubetováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen, Guts., Mur., Cig., Jan., Poh.- C.
18. kljubę̑zən, -zni, f. der Trotz, Cig.; prej (pred ženitvijo) ljubezen, potlej kljubezen, Z., Dol.- Levst. (Rok.).
19. kljubežljìv, -íva, adj. = kljubesten, C.
20. kljȗbice, adv. = kljubu, vzhŠt.- C.
21. kljúbičən, -čna, adj. = kljubečen, Jan. (H.).
22. kljubljìv, -íva, adj. trotzig, Cig., Jan., C.
23. kljubljívost, f. der Trotzsinn, Guts., Cig., Jan., C.
24. kljúbost, f. = kljubest, der Trotz, Jan., C.
25. kljúbostən, -stna, adj. = kljubesten, trotzig, Jan.
26. kljubostìv, -íva, adj. = kljubesten, trotzig, C.
27. kljúbostnica, f. die Trotzerin, Jan. (H.).
28. kljúbostnik, m. der Trotzer, Jan. (H.).
29. kljubováłən, -łna, adj. trotzend, trotzig, Jan.; kljubovȃłni ponos, Zv.
30. kljubovȃnje, n. das Trotzen, Cig., Jan., M., C.
31. kljúbovatən, -tna, adj. = kljubljiv, kdor rad kljubuje, Gor.
32. kljubováti, -ȗjem, vb. impf. trotzen: k. komu; vsemu svetu k.; — kljúbovati, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad).
33. kljubovȃvəc, -vca, m. der Trotzer, Jan.
34. kljȗbu, adv. zum Trotz, zum Possen, Cig., Jan., Fr.- C.; njim kljubu, Krelj; k. delati = kljubovati, Cig.; na kljubu, zum Trotz, (na kljubo) Cig.; Bogu na kljubu, Jap.- C.; tebi na kljubu, Preš.; h kljubu = kljubu, Jan.; pri kljubu ne, erst recht nicht, KrGora; — iz nem. zu Liebe, Levst. (Rok.).
35. nakljubováti se, -ȗjem se, vb. pf. sich satt trotzen.
36. navkljùb, adv. zum Trotz, C.
37. prikljubováti, -ȗjem, vb. pf. ertrotzen.
38. vkljùb, adv. et praep. c. dat. zum Trotze, trotz; komu vkljub delati; vkljub vsem storjenim obljubam.
39. vkljúbən, -bna, adj. trotzig, Cig., Jan., C.
40. vkljubljìv, adj. trotzig, Cig.
41. vkljúbnost, f. der Trotz, Cig.
42. navzlı̑c, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.
43. pretíriti, -im, vb. pf. bahnen: koder je pot pretirjen, hodijo kljubu snegu v šolo, SlN.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani