Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

klin (332)

  1. 1. klìn, klína, m. 1) = zagozda, der Keil, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) der Pflock, der Döbel, der Holznagel, der Bolzen; klin s klinom, = ein Keil treibt den andern; klin se s klinom izbija, Jurč.; na klin obesiti, auf den Nagel hängen; — die Leitersprosse.
  2. 2. klìn, -ína, m. = 2. klen, Gor.
  3. klı̑nar, -rja, m. der Pflock- oder Nagelschneider, Cig.
  4. klínast, adj. 1) keilförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); klinasto pismo, die Keilschrift, Jan., Cig. (T.); klinasto se končevati, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.); — 2) pflockartig, holznagelförmig.
  5. klinčȃłnica, f. die Klöppelmaschine, DZ.
  6. klı̑nčati, -am, vb. impf. 1) klince biti (otročja igra), Dol.; — klince premikati po vejicah (otročja igra), BlKr.; — 2) klöppeln, Jan.; na bučah tenke mrežice k., nk.
  7. klı̑nčək, -čka, m. dem. klinec; 1) das Pflöckchen, das Holznägelchen, ein kleiner Bolzen; — klinčki, Zündhölzchen; = netilni klinčki, Jan.; = užigalni klinčki, Cig.; — der Rechenstift, Jan.; — 2) die Nelke (dianthus), Mur., Cig., Jan.; — klinčki, Gewürznelken, Mur., Št.
  8. klı̑nčevje, n. coll. = klinci: die Klöppel (bei der Verfertigung von Spitzen gebraucht), SlN.
  9. klı̑nčič, m. die Nelke (dianthus), Tuš. (B.).
  10. klı̑nčka, f. neko kiselo jabolko, C.
  11. klı̑nčkati, -am, vb. impf. klöppeln, Cig.
  12. klínčkov, adj. Nelken-, Jan.
  13. klínčkovəc, -vca, m. der Nelkenstock, Jan.
  14. klı̑nčnica, f. 1) das Nelkengewächs, Jan., Cig. (T.), Nov., Tuš. (B.); — 2) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  15. klı̑nəc, -nca, m. dem. klin; 1) das Pflöckchen, der Stift, der Holznagel; — der Griffel, Jan.; — der Klöppel (bei der Verfertigung der Spitzen), Cig., Jan.; — 2) die Nelke, Cig., C.; divji (rdeči in beli) k., C.; pasji k., C.; die Lichtnelke (lychnis), C.; — 3) klinci, Gewürznelken, Mur., Cig., Jan.
  16. klīničən, -čna, adj. h kliniki spadajoč, klinisch.
  17. klīnika, f. zavod, v katerem se dejansko uči zdravljenje bolnikov, die Klinik.
  18. klíniti, klı̑nim, vb. impf. 1) Pflöcke setzen, Z.; — 2) = siliti: klinijo nas, da bi delali cesto, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) keilen, spitzen, Cig.; — (Getreide) schroten, Mur.; beim Verzehren des Kernobstes die Kerne wegwerfen, Mur., C.; — k. se, sich auskeilen ( min.), Cig. (T.).
  19. klínja, f. die Klinge, Cig., DZ.; das Blatt einer Säge, Cig.; der Blockmeißel der Schmiede, Cig.; — iz nem.
  20. klı̑nje, n. coll. Pflöcke, Holznägel, Mur.
  21. klı̑nkati, -am, vb. impf. klimpern, Cig.
  22. klinkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, C.
  23. klinktáč, m. der Schreiadler (aquila naevia), C.
  24. klinktáti, -tȃm, vb. impf. schreien wie der Adler: orel klinkta, C.; — prim. kliktati.
  25. klinolìk, -líka, m. das Sphenoid, h. t.- Cig. (T.).
  26. klínov, adj. Pflock-, Keil-, Cig.
  27. klinovina, f. die grüne Nussschale, C.; — pogl. 2. glinja, klenovec.
  28. crklína, f. das Aas, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.
  29. dẹklína, f. größeres Mädchen, Cig., M.; = dekle, Mur., Jan., vzhŠt.; die Jungfrau, Štrek.
  30. dẹklı̑nče, -eta, n. dem. deklina; das Mädchen, Mur., C.
  31. dẹklínica, f. dem. deklina, Mur., Cig., Jan., Slom.
  32. dẹklı̑nji, adj. Mädchen-, Mur.
  33. dẹklı̑nski, adj. Mädchen-, mädchenhaft, Mur.
  34. dẹklı̑nstvọ, n. das Mädchenalter, Mur., Cig., Jan.; der Mädchenstand, die Jungferschaft, Mur., ogr.- C.
  35. izklínčati, -klı̑nčam, vb. pf. klinčaje izgotoviti, nk.
  36. izklínčiti, -klı̑nčim, vb. pf. mit Pflöcken ausstecken, Z.
  37. izpoklína, f. = razpoklina, die Ritze, die Spalte, C.
  38. jeklína, f. = jeklenina, C., Z.
  39. mołklína, f. die Heiserkeit, Valj. (Rad).
  40. nahuklína, f. der Anflug vom Hauche ( z. B. am Glase), Z.
  41. naklíniti, -klı̑nim, vb. pf. mit Pflöcken an etwas befestigen, Cig.; — mit Pflöcken ausstecken, potezo n., eine Linie ausstecken, DZ.
  42. oklínčiti, -klı̑nčim, vb. pf. pflockförmig zuspitzen, C., Z.
  43. oklı̑nək, -nka, m. ein Stück Leinwand, das an einem Ende oder an beiden spitz zuläuft, die Gehre, V.-Cig.; — ein spitzer Winkel, Z.
  44. oklíniti, -klı̑nim, vb. pf. 1) pflockförmig zuspitzen, Cig.; — 2) auspflöcken, Cig. (T.).
  45. oklínjati, -am, vb. impf. ad okliniti, Z.
  46. opeklína, f. eine angebrannte Stelle, Cig., Jan.; die Brandwunde, Slom.
  47. ostəklína, f. die Glasur, h. t.- Cig. (T.).
  48. oteklína, f. die Geschwulst.
  49. oteklínast, adj. 1) geschwulstartig, Mur.; — 2) voll Geschwülste, Mur.
  50. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  51. 2. peklína, f. die Glühhitze, Jan.
  52. poklína, f. die Kluft, die Spalte, der Riss, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad).
  53. postəklína, f. die Glasur, das Email, Cig., Jan.
  54. postəklı̑nar, -rja, m. der Emailleur, Cig.
  55. postəklı̑narstvọ, n. die Emaillierkunst, Cig.
  56. postəklíniti, -ı̑nim, vb. pf. = postekliti, Cig.
  57. preklíniti, -klı̑nim, vb. pf. mit Sprießen und Spreizen versehen, bespielen: panj p., Cig.; bedenj prekliniti z oblimi klini, Levst. (Beč.).
  58. preklinjáč, m. der Flucher, LjZv.
  59. preklínjanje, n. das Verfluchen; — das Fluchen.
  60. preklínjati, -am, vb. impf. ad prekleti; verfluchen; p. koga; Boga p., Gotteslästerungen aussprechen, Cig.; — fluchen; grdo p.
  61. preklinjávati, -am, vb. impf. = preklinjati, ogr.- Valj. (Rad).
  62. preklinjȃvəc, -vca, m. der Flucher.
  63. preklinjȃvka, f. die Flucherin.
  64. preklinjȃvski, adj. fluchermäßig; lästerlich, Cig.
  65. preklinjeváti, -ȗjem, vb. impf. = preklinjati, Mur., Cig., Jan.
  66. preklinjevȃvəc, -vca, m. = preklinjavec, Mur., Cig., Jan., Škrinj., Ravn.- Valj. (Rad).
  67. pritəklína, f. das Hinzugefügte, C.; das Zugehör, DZ.; nepremična priteklina, unbewegliches Zugehör, DZ.; — das Anhängsel, Preš.; — das Suffix ( gramm.), Jan.
  68. pritiklína, f., Cig., Jan., DZ.; pogl. priteklina.
  69. proklínjati, -am, vb. impf. ad prokleti = preklinjati, nk.
  70. razklínjati, -am, vb. impf. ad razkleti; den Fluch lösen, Cig. (T.).
  71. razpoklína, f. der Sprung, der Riss, Cig., Jan., C.; — die Kluft, C.
  72. sklína, f. 1) der brennende Schmerz, Mur.; — 2) neka vinska trta, C., M.
  73. sklı̑nək, -nka, m. ein spitz zulaufendes Stück Feld, Cig.
  74. sklínjati, -am, vb. impf. ad skleti (skolnem); verwünschen, verfluchen, Mariborska ok., Rez.- C.
  75. speklína, f. 1) die Brandwunde, der Brandfleck, Cig., C., Slom.; — 2) der Ort, wo die Sonne hinbrennt: na speklini, C.
  76. spoklína, f., nam. razpoklina, Gol.- Valj. (Rad).
  77. steklína, f. die Wasserscheu; pasja s., die Hundswuth; — das Wuthgift.
  78. steklı̑nski, adj. Wuth-: s. strup, das Wuthgift, Cig.
  79. strklína, f. das Erhärtete, Geronnene, C.
  80. teklína, f. das Baumharz, C.
  81. uklínjati, -am, vb. impf. ad ukleti; verwünschen, Cig.; začnejo ga črtiti, in da je brate pomoril, uklinjati, Ravn.
  82. vrklìn, -ína, m. = pletena vrša v ribjo lov, der Garnsack, ( nam. brklin, prim. burkla?) Srpenica ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  83. vzteklína, f. die Wuthkrankheit, DZ.
  84. zaklínati, -am, vb. impf. ad zakleti = zaklinjati, Dict., Fr.- C.; zaklinajoče besede, die Zauberformel, Cig.
  85. záklinci, m. pl. = klinast kos njive, Savinska dol.
  86. zaklı̑nčək, -čka, m. dem. zaklinek; der Zwickel, Z.
  87. zaklı̑nčkati, -am, vb. pf. 1) mit Pflöckchen bestecken, SlN.; — 2) verklöppeln, Cig.
  88. zaklı̑nək, -nka, m. 1) der Zwickel, die Spitzfurche (der Nähterinnen), Mur., Cig., Jan.; lepe zaklinke v nogavice delati, Ravn. (Abc.); — 2) ein spitzzulaufendes Stück Feldes, Cig., Sv. Jakob (na Savi)- Erj. (Torb.), Dol.; — 3) der Keilberg, ein keilförmiges Gestein ( mont.), Cig.
  89. zaklíniti, -klı̑nim, vb. pf. 1) mit einem Holznagel befestigen, vzhŠt.- C.; — 2) mit eingeschlagenen Pflöcken bezeichnen, abstecken, traçieren, Cig. (T.), DZ.; z. prostor, Levst. (Cest.); zaklinjena črta, die Bahntrace, DZ.; — 3) zukeilen, verkeilen, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  90. zaklínjanje, n. 1) das Beschwören, Cig., Jan., Dalm.- C.; z. hudiča, ognja, Cig.; — 2) das Schwören, das Betheuern, Cig.; — 3) das Fluchen, M.
  91. zaklínjati, -am, vb. impf. ad zakleti; 1) verwünschen, bannen, beschwören: zaklinjam te v imenu živega Boga, Cig.; — dušo in telo z., bei Seel und Leib schwören, Cig.; — 2) z. se, unter Fluchen schwören, Cig.
  92. zaklinjȃvəc, -vca, m. der Beschwörer, der Banner, der Exorcist, Cig., Jan., M., Krelj.
  93. zaklínjenje, n. die Trace, DZ.
  94. zaklı̑nski, adj. Zwickel-: z. šiv (stik) na črepinji, die Ypsiloide, Jan. (H.).
  95. zaoklíniti, -klı̑nim, vb. pf. verbolzen, DZ.
  96. zateklína, f. die Geschwulst, Jan.; bes. bei Wunden, C.; neobvezane zatekline, Škrinj.
  97. zmołklína, f. die Heiserkeit, Gor.- DSv.
  98. blagoglásən, -sna, adj. wohlklingend, wohllautend, euphonisch, Cig. (T.), nk.; — rus.
  99. blagozvǫ́čən, -čna, adj. wohlklingend, nk.
  100. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).

1 101 201 301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA