klic (340)

1. klı̑c, m. der Ruf, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
2. klíca, f. der Keim, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); zobova k., der Zahnkeim, Erj. (Som.); pren. nova k. izprijenosti, Zv.; — der Keimtrieb, Cig., Jan., C.
3. klicȃj, m. das Ausrufungszeichen, Cig., Jan., nk.
4. klicáłən, -łna, adj. klicȃłni sklon, = klicalnik, Mur.; klicalno povelje, die Einberufungsordre, DZ.; klicalni rok, der Einberufungstermin, Cig.
5. klicȃłnik, m. der Vocativ ( gramm.), Cig., Jan., nk.
6. klícanje, n. das Rufen; k. na Boga, die Anrufung Gottes, Krelj; k. na boj, die Herausforderung zum Kampfe, Cig.
7. klicár, -rja, m. der Rufer, der Ausrufer, der Herold, der Verkündiger, Cig., Jan., C., Ravn., Zora, Navr. (Let.), Bes.
8. klicáriti, -ȃrim, vb. impf. = za klicarja biti, Bes.
9. 1. klícati, klı̑čem, vb. impf. rufen; na pomoč, na pomaganje k., um Hilfe rufen; pijače k. v krčmi, ein Getränk verlangen, Jurč.; po imenu k., beim Namen rufen, nennen; — anrufen: Boga k., duhove k.; anrufen: v Boga k. ob sili, Ravn.; na Boga k., Krelj, Trub., Dalm.; na svetnike k., Z.; na boj k., zum Kampfe herausfordern; pod orožje k., das Aufgebot ergehen lassen, Cig.; k. koga na pravico, zur Verantwortung ziehen, Z.; namestnika k., den Ersatzmann einberufen, DZ.; — laden, Cig.; na pir k., Z.; — locken, Cig.; sovo klicati s čovinkom, jvzhŠt.; — aufrufen: po vrsti k., Cig.; — verkündigen, verlautbaren, Cig.; k. po občinah zakon, Levst. (Nauk); ure k., die Stunden abrufen, Cig.; — nennen, k. se, heißen, Cig., Jan.; Pravi Bog se kliče Bog ljubezni, Preš.; (menda po it. chiamarsi).
10. 2. klícati, -cam, -čem, vb. impf. = kliti, ogr.- C., Z.
11. klicȃvəc, -vca, m. der Rufer, Mur., Cig., Jan.; glas klicavca v puščavi, C.
12. klicȃvka, f. die Ruferin, Cig.
13. klicenòs, -nǫ́sa, m. der Keimträger, Cig. (T.).
14. cǫ̑klica, f. dem. cokla; V coklicah rasel, V ličnatem plašč', Vod. (Pes.).
15. dẹ́klica, f. 1) das Mädchen; povodna d., die Flussnixe, Cig., Jan.; morska deklica, die Meeresjungfer, das Meerfräulein, Cig., Pjk. (Črt. 33.); ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v pravljicah); rimske deklice, neke velikanske deklice (v pravljicah), Trst. ( Glas. 1859, II. 16.); božja deklica ali Vila, Pjk. (Črt. 33.); — "božje deklice pridejo po noči, vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" itd., C.; — 2) die Böttcherklampe, Dol.- Cig.; — prim. dekla 4).
16. dobroklìc, -klíca, m. der Ruf: dobro! der Beifallsruf, nk.
17. doklícati, -klı̑čem, vb. pf. errufen: klical sem ga, pa ga nisem mogel doklicati, predaleč je že bil.
18. dȓklica, f. eine Art Kreisel, Štrek.; prim. drgeljc.
19. izklìc, -klíca, m. das Ausrufen, der Ausruf, Cig.
20. izklícati, -klı̑čem, vb. pf. 1) herausrufen, Cig.; Al' obhajilo 'zkliče Iz grobov ven mrliče? Preš.; — 2) mit dem Ausrufen ( z. B. der Stunden) zuende kommen, Mur.
21. izklicávati, -am, vb. impf. ad izklicati; 1) herausrufen, Mur.; — 2) ausrufen ( z. B. die Stunden), Mur.
22. izkliceváti, -ȗjem, vb. impf. = izklicavati, Mur., C.
23. izklicevȃvəc, -vca, m. der Ausrufer, Cig.
24. kǫ̑klica, f. dem. kokla; 1) kleine Gluckhenne; — 2) der in der Zelle eingeschlossen gehaltene Bienenweisel, Levst. (Beč.).
25. nabrę́klica, f. der Kegelweizen, Cig.
26. naklícati se, -klı̑čem se, vb. pf. sich müde oder satt rufen.
27. nepoklı̑can, adj. unberufen.
28. nepreklícən, -cna, adj. unwiderruflich, Jan. (H.).
29. nepreklicljìv, -íva, adj. = nepreklicen, Cig., Jan.
30. odklìc, -klíca, m. die Abberufung, der Abruf, Cig., M.
31. odpoklícati, -klı̑čem, vb. pf. abberufen, SlN.
32. oklìc, -klíca, m. die Verkündigung, die Verlautbarung, Mur., Cig., Jan.; — das Eheaufgebot; v oklicu biti, im Brautstande sein, C.; = v oklicih biti, Cig.; = na oklicu biti, DSv.; = na oklicih biti, LjZv.; na oklic dati koga, jemandes Eheaufgebot einleiten, Z.
33. oklicár, -rja, m. der Ausrufer, C.
34. oklícati, -klı̑čem, vb. pf. ausrufen, verlautbaren, verkündigen; za zapravljivca o., öffentlich für einen Verschwender erklären, Cig.; — (ein künftiges Ehepaar) aufbieten; bila sta oklicana prvikrat.
35. oklicávanje, n. das Verkündigen; — das Aufbieten (eines künftigen Ehepaares).
36. oklicávati, -am, vb. impf. = oklicevati; verkündigen; — eine Heirat ankündigen, aufbieten.
37. okliceváti, -cȗjem, vb. impf. ad oklicati; verkündigen; birič nekaj oklicuje pred cerkvijo; — (ein Hochzeitspaar) aufbieten.
38. oklicevȃvəc, -vca, m. der Verkünder, Cig., Jan., Cv.
39. oklicevȃvka, f. die Verkünderin, Cig.
40. oklicílọ, n. die Verlautbarung, Svet. (Rok.).
41. otę́klica, f. das von höher liegenden Orten zusammengeflossene Wasser, C.
42. páklica, f. = nerazcepljeno poleno, der Prügel, C.
43. poklìc, -klíca, m. 1) der Ruf, die Berufung, die Vorrufung, Cig., Jan.; — 2) der Beruf, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
44. poklícanje, n. der Beruf, C., Trub., Dalm.; pošteno živeti v svojem poklicanju, Krelj.
45. poklícati, -klı̑čem, vb. pf. rufen; p. koga po imenu; p. hlapca, naj pride jest; na pomoč p., zu Hilfe rufen; vina p., Wein begehren (im Wirtshause); berufen; Bog ga je k sebi poklical; vorrufen, vorladen; p. koga na odgovor, jemanden zur Verantwortung ziehen, Cig.; p. za pričo, pred sebe, pred sodnika; pod orožje p., zu den Waffen einberufen; herausfordern: p. koga na boj, Cig., Jan.
46. poklícən, -cna, adj. Berufs-, Cig., Jurč., Zv.; — pogl. pokličen.
47. pokliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad poklicati, Jan.
48. preklìc, -klíca, m. 1) der Widerruf, die Ungültigkeitserklärung, Cig., Jan., M., nk.; velja do preklica, nk.; — 2) die Verlautbarung, jvzhŠt.; — 3) der Bannfluch, Cig.; v p. dejati, in den Bann thun, Z.
49. prẹ̑klica, f. dem. prekla: eine kleine Stange; die Fisolenstange, Polj.; — die Querstange am Strohdach: V strehi so lepe preklice, V hiši so lepe deklice, Npes.-K.
50. preklı̑canəc, -nca, m. 1) der Verwiesene, der Geächtete, C.; ločen preklicancu enako je od vse človeške druščine, Ravn.; — 2) der Verrufene, der Berüchtigte, Mur.
51. preklícanje, n. 1) die Widerrufung; — 2) die Ächtung, Anathemisierung, der Bann, Cig.; — 3) = oklicanje, die Verlautbarung, jvzhŠt.
52. preklı̑canka, f. 1) die Verwiesene, die Geächtete, C.; — 2) die Verrufene, Z.
53. preklícati, -klı̑čem, vb. pf. 1) durchrufen: p. kaj po vsej hiši, Cig.; nočne ure p., ausrufen, Mur.; — verlautbaren, Hal.- C., jvzhŠt.; — p. koga, jemanden unter Curatel setzen, Svet. (Rok.); — ächten, Cig.; in den Bann thun, Cig.; — preklican, verdammt, verwünscht: preklicana igra! Cig.; — verrufen: hudo preklicana ženska, Svet. (Rok.); — 2) widerrufen; p. povelje, Cig.; p. postavo (aufheben), Cig., DZ.; p. denar, eine Münze (eine Geldsorte) abrufen, verrufen, Cig., C.; — verbieten, untersagen, Cig.
54. preklicávati, -am, vb. impf. = preklicevati.
55. preklícən, -cna, adj. 1) Widerrufs-: preklı̑cnọ pismo, das Widerrufsschreiben, DZ.; — 2) Bann-: preklicno pismo, der Bannbrief, Cig.; — 3) widerruflich, DZ.
56. prekliceváłən, -łna, adj. Widerrufs-: preklicevȃłna listina, DZkr.
57. prekliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad preklicati.
58. priklícati, -klı̑čem, vb. pf. errufen; klical sem ga, pa ga nisem mogel priklicati; — ( fig.) p. kazen, sich eine Strafe zuziehen, C.
59. sklìc, -klíca, m. die Zusammenberufung, die Convocation, Cig., Jan., DZ.; s. na vojsko, das Kriegsaufgebot, Cig. (T.); s. vojske v orožje, s. vojaški, die Mobilisierung, Levst. (Nauk, Pril.).
60. sklícanje, n. die Zusammenberufung.
61. 1. sklícati, -klı̑čem, vb. pf. herabrufen: s. s česa, Cig.
62. 2. sklícati, -klı̑čem, vb. pf. zusammenrufen; s. hlapce k večerji; z bobnom s., zusammentrommeln; s. zbor, eine Versammlung einberufen; sklicana vojska, das aufgebotene, mobilisierte Heer, Cig. (T.).
63. 3. sklicati, -klı̑čem, vb. pf. 1) aufrufen, errufen: s. spečega, komaj sem ga sklical, Cig.; težko ji je bilo sklicati me, LjZv.; — 2) s. se, sich berufen, Jan. (H.); — ( nam. vzk-).
64. sklicávati, -am, vb. impf. = 1. sklicevati; zusammenrufen; s. vojake, mobilisieren, Levst. (Nauk); s. Boga in vraga, Himmel und Hölle bewegen, Cig.
65. skliceváłən, -łna, adj. die Zusammenberufung betreffend: sklicevȃłnọ znamenje, das Alarmzeichen, Cig.; sklicevalno pismo, der Aufgebotsbrief, Cig.; sklicevalni dnevi, die Mobilisierungstage, Levst. (Nauk).
66. sklicevȃnje, n. das Zusammenrufen, die Einberufung.
67. 1. skliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. sklicati; zusammenrufen; starka (ptica) mlade sklicuje, Z.; — s. vojsko v orožje, mobilisieren, Levst. (Nauk).
68. 2. skliceváti, -ȗjem, vb. impf. s. se, sich berufen, Cig., Jan.; ( nam. vzk-).
69. sklicevȃvəc, -vca, m. der Zusammenrufer: der Gastelknecht, Cig.
70. slavoklìc, -klíca, m. der Ruf: slava! der Hochruf, Cig., nk.
71. steklíca, f. eine Art Giftschwamm, C.; — prim. steklača.
72. tę́klica, f. tako je ura imenovana v uganki, Vrt.
73. vȓklica, f. dem. vrkla, Jan.
74. vzklìc, -klíca, m. die Berufung (auf etwas), Cig. (T.), nk.
75. 1. vzklícati, -klı̑čem, vb. pf. 1) heraufrufen, heraufbeschwören, Cig., Jan.; — 2) v. se na koga, kaj, sich auf jemanden, etwas berufen, Cig. (T.), DZ.
76. 2. vzklícati se, -am se, vb. pf. = vzkliti, ogr.- C.
77. vzklicávati se, -am se, vb. impf. = vzklicevati se, Cig. (T.).
78. vzklícən, -cna, adj. Berufungs-: vzklı̑cnọ sodišče, oblastvo, DZ.
79. vzkliceváłən, -łna, adj. Berufungs-: vzklicevȃłna pravica, DZ.
80. vzkliceváti, -ȗjem, vb. impf. ad vzklicati; 1) heraufrufen, heraufbeschwören, Cig., Jan.; — 2) v. se, sich berufen, DZ., nk.
81. zaklìc, -klíca, m. der Ruf, der Zuruf, Cig., Jan.
82. zaklícati, -klı̑čem, vb. pf. einen Ruf oder Zuruf hören lassen, zurufen; dvakrat sem zaklical, pa ni slišal.
83. ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
84. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
85. bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.
86. blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
87. blagọrováti, -ȗjem, vb. impf. glücklich, selig preisen, segnen, Levst. (Sl. Spr.); ("blogerovati") Guts., blagrovati, Mur., V.-Cig., Jan., Dol.
88. blagoslǫ́vən, -vna, adj. 1) Weihe-: blagoslovna voda, das Weihwasser, Cig.; blagoslovne podobe, Weihebilder, Vrt.; — 2) segensreich, glücklich, C.
89. blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
90. blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.
91. bolẹ́hav, adj. kränkelnd, kränklich.
92. bolẹ́havəc, -vca, m. der Kränkliche, der Sieche, Cig., Jan., C.; ljudje v nesreči, bolehavci, pokrevljenci, Ravn.
93. bolẹ́havica, f. die Kränklichkeit, C.
94. bolẹ́havka, f. ein kränkliches, sieches Weib, Cig., Jan.
95. bolẹ́havost, f. die Kränklichkeit.
96. bolẹ́hən, -hna, adj. kränklich, krankhaft.
97. bolẹ́hnost, f. die Kränklichkeit.
98. bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.
99. brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.- Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.
100. cekniti se, -nem se, vb. impf. nachdenklich, bekümmert sein, sich ängstigen: za greh se c., ogr., Danj.- C.; — prim. stsl. cьknêti = kъsnêti, tardare, C.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani