kleče (13)

1. kléče, -ę́ta, n. die Klippenbank, Burg.; die Sandbank, Kr. (za Savo), Savinska dol.; kléče gen. kléča, Ravn.- Valj. (Rad).
2. klečę́čki, adv. kniend, Prip.- Mik., jvzhŠt., BlKr.
3. klečeplȃstvọ, n. das Kriecherthum, C.; — die Frömmlerei, SlN.
4. klečeplàz, -pláza, m. der Kriecher, C.; — der Frömmler, SlN.
5. kléčet, -ę́ta, m. 1) = kleče, Svet. (Rok.); — 2) schotterige Stelle im Acker, Gor.
6. klečę̑t, f. = kleče, die Klippenbank, Jan., ZgD.; barko so povezali v strahu, da bi na klečet ne prišli, Jap.; Sava nasiplje peska in proda v široke klečeti, Erj. (Izb. sp.).
7. klečę̑tast, adj. schotterig, Svet. (Rok.); — prim. klečet m. 2).
8. klečevı̑t, adj. klippenreich, Cig. (T.), Jes.
9. klečę̑vje, n. die Klippenbank, Cig. (T.), Jes.
10. klę́cati, -cam, -čem, vb. impf. 1) mit den Füßen knicken, in die Knie sinken, Cig., C., Dol.- Mik.; konj kleca, Soška dol.- Erj. (Torb.); konji klecajo pod težkim bremenom, Vrt.; — hinken, C.; knicken: kolena, noge mi klecajo, M., Soška dol.- Erj. (Torb.); — wackeln: stol kleca, Notr.; miza kleče, C.; — zuschnappen (vom Schnappmesser): nož kleca, Z.; — 2) wackeln machen, schütteln, Šol., C.; stol k., BlKr.; — k. iz koga kaj, jemandem etwas zu entreißen suchen, C.; — k. se, wackeln: zob se mi kleca, BlKr., (kleče) Soška dol.- Erj. (Torb.).
11. klę̑č, m. 1) die Klippe, Cig. (T.), C.; — 2) die Sandbank, die seichte Stelle, (an der z. B. ein Floß stecken bleiben kann): klečev se ogibati, v kleče zaiti, C., Savinska dol.; — kleči, prodnata mesta po njivah: po klečeh, Savinska dol.- C.
12. klę́čati, -ím, vb. impf. knien; kleče prositi, auf den Knien, fußfällig bitten, Cig., Jan., nk.
13. sklę́kati, -kam, -čem, vb. impf. ad sklekniti; 1) wanken, ogr.- M., C.; wackeln: miza skleče, C.; — hinken, vzhŠt.- C.; — Fehltritte machen, C.; — 2) zusammensinken, zusammenstürzen, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani