klas (115)

1. klȃs, klȃsa, klasȗ, m. die Aehre; pšenični, rženi k.; — koruzni k., der Maiskolben, BlKr., jvzhŠt.
2. klȃsast, adj. ährenartig, Cig., Jan.
3. klasàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, vollährig, Cig.; klasata praprot, der Aehrenfarn, Cig.
4. klasáti, -ȃm, vb. impf. Aehren ansetzen, Nov.
5. klȃsčək, -čka, m. dem. klasek.
6. klȃsək, -ska, m. dem. klas, das Aehrchen.
7. klȃsən, -sna, m. der Monat Juni, C.
8. klásən, -sna, adj. 1) Aehren-; — 2) = klasat, Cig.
9. klasicīzəm, -zma, m. vnetost za klasična dela, der Classicismus, Cig. (T.).
10. klasìč, -íča, m. = klasek, Cig., Jan.
11. klāsičən, -čna, adj. izboren, zgleden, classisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — pogl. klasiški.
12. klāsičnost, f. zglednost, die Classicität, Cig. (T.), nk.
13. klāsik, m. zgleden pisatelj (posebno starih Grkov in Rimljanov), der Classiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
14. klası̑nəc, -nca, m. der Aehrenkolben, C.; — der entkernte Maiskolben, C.
15. klası̑nje, n. = klasje, C.
16. klāsiški, adj. classisch, Jan.; klasiška metrika, Cv.
17. klasíti se, -ím se, vb. impf. in Aehren schießen, sich ähren, Cig., Jan., Slom.- C., vzhŠt.- Kres, Dol.
18. klasjè, n. coll. die Aehren; v k. iti, Aehren ansetzen, sich ähren, Cig., Jan.; — die Aehrenlese, die Chrestomathie, Cig. (T.); — klȃsje, Št.
19. klasnàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, Cig.
20. klasníca, f. 1) bilka, ki ima klas, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) das wollige Honiggras (holcus lanatus), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
21. klasnjáča, f. die Aehrenkoralle (madrepora), Erj. (Z.).
22. klasorǫ́dən, -dna, adj. ährenhervorbringend, Cig., Jan.
23. klasováti, * -ȗjem, vb. impf. = klasiti se, in Aehren schießen, Jan., C.; tudi: k. se, Gor.; bilo je ravno spomladi, ko se je začelo žito klasovati, Pjk. (Črt.).
24. klasǫ́vən, -vna, adj. = klasen, Jan.
25. klasovẹ́ti, -ím, vb. impf. = klasiti se, Ravn.
26. klasovı̑t, adj. ährenreich, Cig., Jan.
27. klasovítən, -tna, adj. = klasovit, Jan.
28. klasǫ̑vje, n. = klasje, Mur., Cig., Jan.; k. pobirati, Jsvkr.; klasovjè, kajk.- Valj. (Rad).
29. klasovnàt, -áta, adj. = klasnat, Jan.
30. klȃst, -ı̑, f. das Viehfutter, Jan., C.
31. klásti, kládem, vb. impf. legen, Mur., Krelj- M., Trub.; testo v peč k., Soška dol.- Erj. (Torb.); k. si grahovico pod vzglavje, Npreg.- Erj. (Torb.); živini k., dem Vieh Futter vorlegen, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), Vrt., Gor.; Klast voličem hlapci šli, Npes.-K.; čebelam k., Por.; — v strah k., in Furcht versetzen, Ben.- Kl.
32. klasȗnəc, -nca, m. = klasinec, der Maiskolben, BlKr.
33. brezklásən, -sna, adj. ährenlos, Cig., Jan.
34. bȗrklast, adj. ungeschickt, M., Kr.
35. doklásti, -kládem, vb. pf. (Futter) zulegen: še malo mrve volom dokladi, Valj.- Jan. (Slovn.).
36. dołgoklásən, -sna, adj. langährig, Cig.
37. izklasíti se, -ím se, vb. pf. Aehren ansetzen, Vrt.; izklasila se še ni pšenica, SlN.
38. izklásti, -kládem, vb. pf. 1) = izložiti, ausladen, DZ.; — 2) verfüttern, Cig.; vse smo izkladli, Polj.
39. jéklast, adj. stahlartig, Cig.
40. kratkoklàs, -klása, adj. kurzährig, Cig.
41. obklásti, -kládem, vb. pf. 1) umschlagen, Mur.; — 2) belegen: obkladen z nevoljami, mit Ungemach beladen, C.
42. oklasíti se, -ím se, vb. pf. Ähren ansetzen, Jan.
43. oklásti, -kládem, vb. pf. 1) belegen = obložiti, ogr.- M., C.; s povozinami o. kup silja, ogr.- Valj. (Rad); — 2) abfüttern, Cig.; mati so žival okladli in dokuhali, Ravn. (Abc.).
44. podklásti, -kládem, vb. pf. unterlegen, Mur.; — (ein Kleid) futtern, C., M.
45. poklásti, -kládem, vb. pf. 1) das Futter dem Vieh geben, füttern: živini p., Cig., Jan., M.; razpravi velblode, jim nastelje in poklade, Ravn.; — 2) durch Füttern verbrauchen, verfüttern, Cig., Jan.
46. połnoklásən, -sna, adj. vollährig, Cig.
47. prẹ̑klast, adj. prekli podoben, stangenartig, steckenartig.
48. preklásti, -kládem, vb. pf. 1) umladen, Jan. (H.); — 2) überfüttern, Z.; ( prim. klasti).
49. priklásti, -kládem, vb. pf. (dem Vieh) etwas Futter zulegen, Z.
50. razklásti, -kládem, vb. pf. auslegen, erklären, verdolmetschen, (-dę̑m) ogr.- Valj. (Rad).
51. raznoklásən, -sna, adj. verschiedenährig, Bes.
52. 1. sklásti, -kládem, vb. pf. abladen: drva s., ogr.- Valj. (Rad).
53. 2. sklásti, -kládem, vb. pf. 1) zusammenlegen, C.; silje v kup, seno v plaste s., ogr.- Valj. (Rad); — die Aufschichtung vollenden, Burg. (Rok.); — 2) das Futter verbrauchen, verfüttern, Burg. (Rok.).
54. stəklàst, -ásta, adj. glasartig, Cig. (T.); steklasta mokrina v očesu, die Glasfeuchtigkeit im Auge, Cig. (T.); steklasta rudnina, hyalines Mineral, Cig. (T.).
55. stǫ́klas, m. = stoklasa, Medv. (Rok.); dobro zrnje od ljuljke, od stoklasa loči! Slom.; (stę́klas, Mur., Medv. (Rok.), Dol.- Levst. [Zb. sp.]; ne loči steklasa od zdravega zrnja, Slc.).
56. stǫ́klasa, f. die Trespe (bromus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — (tudi: steklasa, Mur., Notr.).
57. strklȃsa, f. die Korntrespe (bromus secalinus), Tolm.- Erj. (Torb.); pogl. stoklasa.
58. zaklāsičən, -čna, adj. nachclassisch, Zora.
59. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
60. bremenı̑t, * adj. 1) schwer, Cig.; b. klas, C., Ravn.; — 2) schwanger, M.
61. brnı̑t, adj. voll (o klasju), C.; — morda nam. bremenit.
62. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
63. cȃkljast, adj. morastig, ceklast, Guts., Mur.
64. drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
65. drobírən, -rna, adj. klastisch ( min.), Cig. (T.).
66. filologı̑ja, f. znanstveno pečanje s tujimi, zlasti klasičnimi jeziki in njih literaturami, die Philologie.
67. humanīzəm, -zma, m. najbolj na staroklasični uk se upirajoča duševna izobrazba, der Humanismus.
68. hvǫ̑st, m. 1) der Schweif, Let., Vrt., SlN. ( stsl.); — 2) der Traubenkamm (= repek): pleve, prazno klasovje ino hvosti ali ozobki človeškega uka, Krelj, ( "Traben und Spreu menschlicher Lehre", Spang.).
69. izčę́diti, -čę̑dim, vb. pf. ausputzen, Z.; reinigend entfernen: žitu bilke in klase (na rešetih) do čistega izčediti, Ravn. (Abc.).
70. izməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; zrna iz klasu i.; — 2) mit dem Zerreiben fertig werden: i. proso, das Austreten der Hirse beenden, jvzhŠt.
71. izplevšati, * -am, vb. pf. zrnje iztepsti iz klasov, Z.; (Hirse) ausschlagen, Jan. (H.).
72. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
73. kipobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, der Ikonoklasmus, Cig. (T.).
74. kojəc, -jca, m. prazen koruzni klas, vzhŠt., ogr.- C.
75. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
76. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
77. lȃvkati, -am, vb. impf. Nachlese halten, Mur., Cig., Jan., Savinska dol.; l. jagode, klasje, Ravn.
78. 1. mę̑č, m. 1) das Abliegen des Obstes: klasti jabolka v meč, hruška je trdega meča ("dolgo jej treba ležati, da se zmeči"), Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Spielball, Z.; — prim. meča 3).
79. oklȃdati, -am, vb. impf. ad oklasti, = obkladati; belegen; bekleiden, (ein Fenster) ausfüttern, C.; belegen, besetzen, Jarn., M.
80. oməncáti, -ȃm, vb. pf. zerreiben, C.; klasje o., Z.; proso o., die Hirse austreten, jvzhŠt.
81. omę́vati, -am, vb. impf. ad ometi; klasje o., die Ähren durch Zerreiben entkörnen, Mik.
82. opāl, m. der Opal; jašmasti, lesasti, mlečni, steklasti, voskasti o., der Jasp-, Holz-, Milch-, Glas-, Wachsopal, Erj. (Min.).
83. 1. osína, f. 1) v les vdeto železo na podvozu, die Radachse, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostra resina na žitnem klasu, die Granne, Mur., Cig., Jan., C., Podkrnci- Erj. (Torb.), Dol.
84. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
85. osı̑pək, -pka, m. 1) žitno zrnje, katero se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, V.-Cig.; — 2) osipki, die Masern, Jan.
86. osmukováti, -ȗjem, vb. impf. ad osmukati; abstreifen, Mur.; o. klasovje, Jap. (Sv. p.).
87. ostáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) lassen, zurücklassen, verlassen, hinterlassen, Alas., C., nk.; — 2) o. se česa, etwas bleiben lassen, Dol.- Cig.; — 3) o. se s kom, sich von jemandem trennen, C.
88. otẹpáč, m. das Holz, mit welchem die Garben ausgeklopft werden, der Abklopfer, Cig., C.; z lesenimi otepači otepe osmukajo, da kaj klasja ali zrnja na njih ne ostane, Ravn. (Abc.).
89. otépsti, -tépem, vb. pf. 1) abprügeln, durchprügeln; otepenemu popotniku rane obvezati, Bas.; — ausklopfen: žitne snope o.; klasje o., Ravn.; o. zrnje iz snopov, Dol.; — herabschlagen, abklopfen: orehe, želod o.; — 2) o. se koga ali česa, sich erwehren, Z.; sich entledigen, Z., ZgD.; — 3) o. se, sich die Kleider beim Gehen benetzen, bespritzen, beschmutzen, Z.; vsa sem se otepla, vsa sem otepena, jvzhŠt.
90. perúhati, -am, vb. impf. mit den Flügeln schlagen: gosak je s perotmi po klasju peruhal, vzhŠt.- Kres.
91. plȃst, m. ein kleiner, runder Heuhaufen, der Heuschober, Dol.- Cig., Mur., C., Mik., Nov., Št.; v plaste devati krmo (seno, otavo), jvzhŠt.; seno v velike plaste sklasti, ogr.- Valj. (Rad); — der Laubbauschenschober, C.
92. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
93. podklȃdati, -am, vb. impf. ad podklasti; = podlagati, unterlegen; (ein Kleid) ausfuttern, Jan.; — unterschieben, Jan. (H.).
94. poklȃdati, -am, vb. impf. ad poklasti; 1) = polagati; legen; poleno črez poleno križem p., ein Scheit quer über das andere legen; roke navzkriž p., die Hände kreuzweise legen; roke na koga p., jemandem die Hände auflegen; — svoje misli p. na papir, seine Gedanken zu Papier bringen, Zv.; — p. živini, dem Vieh Futter vorlegen, es füttern; — p. se, sich da und dort niedersetzen, Cig.; — 2) p. za kaj, für etwas halten: svoje grehe za velike p., C.
95. polútati, -am, vb. impf. nachlesen: klasje p., Fr.- C.
96. poperúhati, -am, vb. pf. ein wenig mit den Flügeln schlagen: gosak po klasju s perotmi poperuha, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
97. 1. prę́zati, -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras- Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — ( fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.- Mik., Št.- C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
98. pricvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. ansengen: p. si lase, Z.; lasje so se pricvrknili na luči, BlKr.; slana pricvrkne rastline, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); pricvrknjen klas, Ravn.; jed se pricvrkne (= se prismodi), BlKr.; — = udariti, BlKr., Lašče- Levst. (Rok.); — pricvrknjen = prismojen, angebrannt, verrückt: p. človek, Cig., Jan.; pricvrknjeno srce, LjZv.
99. pripustíti, -ím, vb. pf. 1) dazukommen lassen, zulassen: kobilo k žrebcu p., Cig.; tele p., das Kalb saugen lassen, C., Levst. (Rok.); — 2) melk werden (o kravah), Jan.; — 3) geschehen lassen, zulassen, gestatten; otrokom vse p., Jap. (Prid.); klasje grem pobirat za ženci, ki mi ga kak dober gospodar pobirati pripusti, Ravn.- Valj. (Rad); — zugeben, einräumen, Cig., Jan., Cig. (T.).
100. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani