kinč (13)

1. kı̑nč, m. der Schmuck, der Zierat, die Zierde, Cig., Jan., nk.; — der Schatz: kinče si spravljati, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. kincs, der Schatz, Mik. (Et.).
2. kı̑nčati, -am, vb. impf. schmücken, zieren, Cig., Jan., nk.
3. kínčiti, kı̑nčim, vb. impf. = kinčati, Cig., Zora.
4. kı̑nčnica, f. der Schmuckkasten, Cig.
5. cekı̑nčək, -čka, m. dem. cekinek; der Ducatenfalter (lycaena Virgaureae), Erj. (Ž.).
6. nakı̑nč, m. = nakras, nakit, Jan. (H.).
7. nakı̑nčati, -am, vb. pf. = nakrasiti, nakititi; aufputzen, ausschmücken, Z., nk.
8. nakinčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nakinčati, Z.
9. nakínčiti, -kı̑nčim, vb. pf. = nakinčati, Z., Mur., nk.
10. okı̑nčati, -am, vb. pf. = okrasiti, olepšati; ausschmücken, verzieren, Cig., Jan., nk.
11. okinčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad okinčati, Z., nk.
12. okínčiti, -kı̑nčim, vb. pf. = okinčati, Cig., ogr.- M.
13. plȃv, -ı̑, f. 1) das Holzflößen, Savinska dol.; — 2) das Floß, Dict., Jan.; v plaveh (= v "flosih"), Dalm.; oče je odvezoval veliko plav, Jurč.; krasno okinčana p., Zv.; — eine schwimmende Brücke, ogr.- C.; — der Nachen, Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani