kapič (10)

1. 1. kapìč, -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
2. 2. kȃpič, m. 1) = kapelj, Frey. (F.); — 2) der Kobold, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 3) morski k., der Meergrundel (gobius), Erj. (Z.), C.
3. kȃpičar, -arja, m. = kapar, Cig.
4. kápičast, adj. = kapast, Cig.
5. kápičati, -am, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
6. kápičev, adj. vom Spindel- oder Pfaffenbaum: k. les, (kapč-) Cig.
7. kápičevina, f. das Holz vom Spindelbaum, (kapč-) Cig.
8. kápičevje, n. europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Jan., Josch, (kapč-) Tuš. (R.); — prim. kapica 9).
9. okápičati, -am, vb. pf. mit einer Kappe versehen, bekappen, Jan.; (-pčati) Cig., Poh.
10. kápčev, adj., pogl. kapičev.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani