Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

kaliti (30)


  1. 1. kalíti, -ím, vb. impf. keimen, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. kal f.
  2. 2. kalíti, -ím, vb. impf. 1) trüben; vodo, vino k.; veselje komu k.; k. se, sich trüben, trübe werden; vino se kali; — 2) k. se, = kaljati, kališati, kalužati se, Habd.- C.
  3. 3. kalíti, -ím, vb. impf. (glühendes Eisen) im Wasser kühlen, härten, stählen; kovač železo v vodi kali; tudi káliti: (sablja) Je v kačjem strupu kaljena, Npes.-K.; — kaljen = prebrisan, Gor.
  4. izkalíti se, -ím se, vb. pf. auskeimen: izkaljen kostanj, Nov.
  5. nakalíti, -ím, vb. pf. ein wenig trüben, Z.; — nakalil mu bom eno, ich werde ihm etwas anstellen, Cig.
  6. okalíti, -ím, vb. pf. abstählen, Cig., Gor.; višnjevo o., anbläuen, Cig.
  7. oskáliti se, -im se, vb. pf. einen Splitter in die Haut bekommen, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
  8. pokalíti, -ím, vb. pf. ein wenig trüben.
  9. pokalíti se, -ím se, vb. pf. zu keimen anfangen, Zora.
  10. poškaliti se, -im se, vb. pf. gleiten, rutschen, C.; igla se v golt poškali, ogr.- C.
  11. 1. prekalíti, -ím, vb. pf. sprießend durchdringen, durchsprießen, Cig.
  12. 2. prekalíti, -ím, vb. pf. eig. trüben: p. kaj, etwas verbrechen, sich versündigen, Z., C.
  13. 3. prekalíti, -ím, vb. pf. 1) durchstählen, durchhärten: p. železo, Cig.; — 2) nochmals härten, Z.; — 3) zu sehr härten, überhärten, Cig.
  14. prikalíti, -ím, vb. pf. = prikliti, Jan. (H.).
  15. razkalíti, -ím, vb. pf. trübe machen, trüben.
  16. 1. skalíti, -ím, vb. pf. trüben; vodo s.; veselje komu s.; — s. se, trübe werden; vino se je skalilo.
  17. 2. skalíti, -ím, vb. pf. abkühlen, ablöschen: železo s., Cig.
  18. 3. skalíti, -ím, vb. pf. zu keimen anfangen, Z., Vrtov. (Km. k.); ( nam. vzk-).
  19. ukalíti, -ím, vb. pf. löschen: u. železo, Cig.
  20. 1. zakalíti, -ím, vb. pf. mit Koth bedecken: voda je seno zakalila, SlGor.- C.; — trüben, Jan. (H.).
  21. 2. zakalíti, -ím, vb. pf. verfrischen, härten: z. železo, Cig., C.
  22. 3. zakalíti se, -ím se, vb. pf. = v klici poginiti, verkeimen, Cig.
  23. zaskáliti, -im, vb. pf. einen spitzigen Holzsplitter hineintreiben: z. si nogo, SlGor.- C.; z. se v nogo, v prst, einen Splitter in den Fuß, die Hand bekommen, C.
  24. zaškáliti, -im, vb. pf. = zaskaliti: z. se, einen Holzsplitter ins Fleisch bekommen: v prst se z., jvzhŠt.
  25. izkalúžiti, -ȗžim, vb. pf. = skaliti, Jan. (H.).
  26. 2. kȃlež, m. 1) das Härten des Eisens, Kr.; — 2) der Löschtrog der Schmiede, V.-Cig.; — prim. 3. kaliti.
  27. ognję̑nica, f. 1) die Fieberhitze, Kras; das hitzige Fieber, der Typhus, Habd.- Mik., Cig., Slom., Dol., Št.; — = tudi pereči ogenj pri svinjah, Št.; — 2) praznik matere božje (v 25. dan sušca), "ker tega dne pade na zemljo nebeški ogenj, ki prešine vsako semensko zrnce, da more kaliti in rasti", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. glavnjenica; — 3) die Becherblume (poterium sanguisorba), Ben.- Erj. (Torb.).
  28. ǫ̑st, -ı̑, f. 1) die scharfe Spitze, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); osti kaliti (puščicam), Vod. (Pes.); — der Stachel, Mur.; — die Fischgräte, C.; — die Spitze, die Pointe (eines Gedankens), Cig. (T.); — 2) pl. osti, die Fischgabel, Dict., Cig., Jan., C.; ribe loviti z ostmi, ščuke nabadati na osti, LjZv.; — 3) pl. osti, der Zirkel, bes. der Hohlzirkel, der Zirkel der Binder, V.-Cig., C., SlGor.; — 4) pl. osti = osne: z ostmi platno na obeh krajih razpenjajo, C.; — 5) die Schärfe, C.; skrhane ostrine na ost prekovati, Jap. (Sv. p.).
  29. prekáljati, -am, vb. impf. ad 3. prekaliti, Z.
  30. skalúžiti, -ȗžim, vb. pf. = 1. skaliti, C.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA