kali (229)

1. káli, = ka li, pogl. ka I. 1).
2. kāli, -ija, m. kemična tvarina, das Kali, Cig. (T.).
3. kalībər, -bra, m. die Geschützweite, das Kugelmaß, das Caliber; tudi: der Schlag, die Güte.
4. 1. kálica, f. = zagozda; der Keil, Notr.; — prim. 1. kalati.
5. 2. kalíca, f. 1) das Keimblatt, der Samenlappen, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); der Trieb: lukove kalice = lukova cima, LjZv.; — 2) schwarzer Kümmel (nigella sativa), Medv. (Rok.).
6. kalìč, -íča, m. dem. 1. kal; kleine Lache: kaliči ob vaseh, LjZv.
7. kalı̑čnica, f. kaličnice, samenlappige Pflanzen, Jan.
8. kālij, m. kemična tvarina, das Kalium, Cig. (T.).
9. kalikstīnəc, -nca, m. der Calixtiner, Jan.
10. kalı̑łnica, f. 1) das Hartwasser der Eisenarbeiter, Cig.; — 2) = kalilnik, Cig.
11. kalı̑łnik, m. die Harttone, das Abkühlfass, Cig.
12. kalílọ, n. 1) das Härtungsmittel, das Hartwasser der Eisenarbeiter, Cig.; — 2) die Härtung (des Eisens), Cig.
13. kalimār, -rja, m. das Schreibzeug, Dalm.; — prim. kalamariš.
14. kalı̑n, m. der Gimpel oder Blutfink (fringilla pyrrhula), Cig., Jan., Erj. (Ž.); kalin debeloglavec, Preš.
15. kalína, f. 1) die Pfütze, C., Z.; — 2) der Wasserholunder (viburnum opulus), Št.- C.; (tudi češ., rus.); — napačno: die Rainweide (ligustrum vulgare), Tuš. (R.), Cig., Jan., (po hs.); pogl. kostenika, pasji les, C.
16. kalı̑nəc kalǫ̑nəc, adv. nositi koga kalinec kalonec, jemanden huckepack tragen, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. it. essere coccolone, kauern, hocken, Erj. (Torb.).
17. kalı̑nje, n. das Wasserholundergesträuch, Z.
18. kalínovəc, -vca, m. der Wasserholunderbaum, C.
19. kalínovina, f. das Holz oder Gesträuch vom Wasserholunder, Cig.
20. kalínovje, n. = kalinje, Z.
21. kalíš, m. die Pfütze, C.; der Koth, ogr.- Mik.
22. kalíšati se, -ı̑šam se, vb. impf. sich in einer Pfütze wälzen, C.; svinje se kališajo po mlaki, jvzhŠt.
23. kalíšče, n. die Pfütze, Habd.- Mik., Jan., C.; die Mistlache: svinje se v kališči kalužajo, Fr.- C.
24. kalı̑təv, -tve, f. die Härtung (des Eisens), Jan.
25. 1. kalíti, -ím, vb. impf. keimen, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. kal f.
26. 2. kalíti, -ím, vb. impf. 1) trüben; vodo, vino k.; veselje komu k.; k. se, sich trüben, trübe werden; vino se kali; — 2) k. se, = kaljati, kališati, kalužati se, Habd.- C.
27. 3. kalíti, -ím, vb. impf. (glühendes Eisen) im Wasser kühlen, härten, stählen; kovač železo v vodi kali; tudi káliti: (sablja) Je v kačjem strupu kaljena, Npes.-K.; — kaljen = prebrisan, Gor.
28. kalìv, -íva, adj. keimfähig, Cig., Jan., Cig. (T.), UčT.
29. 1. kalı̑vəc, -vca, m. der Trüber, Cig.
30. 2. kalı̑vəc, -vca, m. der Härter (des Eisens), Cig.
31. kalívost, f. die Keimfähigkeit, Cig., Nov., SlN.
32. kalíž, m. = kališ, die Pfütze, Jan.; der Bodensatz, Cig.; kaliž narediti, eine Trübung bewirken, LjZv.; der Mischmasch, Jan.; v bukvah za prosti ljud ne smemo delati kaliža, Glas.
33. alkāli, -ija, m. das Alkali ( chem.); — prim. lužnina.
34. alkālije, f. pl. Alkalien, Cig. (T.).
35. alkālijski, adj. alkalisch, Cig. (T.).
36. blískalica, f. das Johanneswürmchen, der Leuchtkäfer, ("buskalica"), Goriš.- Erj. (Torb.).
37. bokȃlič, m. die zwiebeltragende Lilie (lilium bulbiferum), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
38. bokalı̑čnica, f. die Maßflasche, C.
39. bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
40. bŕkalice, f. pl. volku podobna igrača, ki daje brneč glas od sebe, ako se izpusti z vrvce, Vas Krn- Erj. (Torb.).
41. bŕnkalica, f. eine Art Ratsche, Notr.; (als Vogelscheuche), C.
42. bzíkalica, f. die Spritze, Cig., C.
43. cukalína, f. der Urin, C.; — prim. 1. cukati.
44. čákalica, f. na čakalici biti, auf der Lauer sein: pajek je na čakalici, Levst. (Beč.).
45. čakalíšče, n. der Warteort, Cig., Jan.; der Jägerstand, Z., Jurč.; der Hinterhalt, M.
46. dotikalíšče, n. die Berührungsstelle, der Berührungspunkt, Cig. (T.), Žnid., Cel. (Ar.).
47. drískalica, f. = driskavica, C.
48. dŕkalica, f. 1) der Schlittschuh, Cig.; — 2) pl. drkalice = der Schlitten, C.; — 3) = drkalnica, Jan.
49. drkalíšče, n. der Eisplatz, C.
50. dvokalı̑čnica, f. zweisamenlappige Pflanze, Tuš. (B.).
51. enokalíčən, -čna, adj. einsamenlappig, Jan., Šol.
52. enokalı̑čnica, f. enokaličnice, Spitzkeimer (monocotyledones), Jan., Tuš. (R.).
53. fŕkalica, f. eine Art Kinderpfeife, um fagottartige Töne hervorzubringen, Mariborska ok.- C.; — prim. 3. frkati 1).
54. izkalíti se, -ím se, vb. pf. auskeimen: izkaljen kostanj, Nov.
55. kemikālije, f. pl. kemične tvarine, die Chemicalien, Cig. (T.).
56. kı̑nkalica, f. die Meise (parus), Notr. ( Ravn.)- Cig.
57. klerikalīzəm, -zma, m. der Clericalismus, nk.
58. lokalı̑ja, f. mala fara, podfara, die Localie.
59. lokalīst, m. lokalijski duhovnik, der Localist.
60. lokalizácija, f. omejitev na eno mesto, en kraj; porazmestilo ( phil.), die Localisierung, Cig. (T.).
61. lokalīzəm, -zma, m. ein localer Ausdruck, der Localismus, nk.
62. lokalizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) omejiti na eno mesto, en kraj; kakemu kraju primerno prirediti; porazmestiti ( phil.), localisieren, Cig. (T.).
63. míkalica, f. das Zucken, Mur., Cig., C.
64. mǫ́kalica, f. die Mehlbirne, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
65. muzikālije, f. pl. die Musikalien, Jan., Cig. (T.).
66. nakalíti, -ím, vb. pf. ein wenig trüben, Z.; — nakalil mu bom eno, ich werde ihm etwas anstellen, Cig.
67. nebę̑škalica, f. v tla vsajena veja, ob kateri nebeškajo, Ljub., Gor.; — prim. nebeškati.
68. okalíti, -ím, vb. pf. abstählen, Cig., Gor.; višnjevo o., anbläuen, Cig.
69. opotẹ́kalica, f. das Geschwanke, Cig.
70. oskáliti se, -im se, vb. pf. einen Splitter in die Haut bekommen, Mur., SlGor.- C., Danj. (Posv. p.).
71. pískalica, f. 1) = piščal, die Pfeife, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Schlüsselblume (primula acaulis), Polj.
72. pljȗskalica, f. das Geplätscher: der Regenguss, C.
73. plóskalica, f. die Patsche (Schnee und weicher Koth), C., Z.
74. pǫ́kalica, f. 1) die Knallbüchse, Cig., Valj. (Rad); ( bes. aus Holunder), C., Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Knallpeitsche, M.; — 3) poljska p., der Saat-Schnellkäfer (elater segetum), Erj. (Ž.); — 4) das blasenkelchige Leimkraut (silene inflata), Z., na Otlici- Erj. (Torb.); — tudi: der Stechapfel (datura stramonium), Josch.
75. pokalı̑n, m. die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
76. pokalíti, -ím, vb. pf. ein wenig trüben.
77. pokalíti se, -ím se, vb. pf. zu keimen anfangen, Zora.
78. pomȃnjkalica, f. der Mangel, Koborid- Erj. (Torb.).
79. posẹkalíšče, n. die Stelle, wo das Holz abgetrieben wird, der Holzschlag, C., Z.
80. poškȃlički, adv. schief, quer, C.
81. poškaliti se, -im se, vb. pf. gleiten, rutschen, C.; igla se v golt poškali, ogr.- C.
82. potiskalíšče, n. na potiskališču je, er ist im Gedränge, Mur.
83. 1. prekalíti, -ím, vb. pf. sprießend durchdringen, durchsprießen, Cig.
84. 2. prekalíti, -ím, vb. pf. eig. trüben: p. kaj, etwas verbrechen, sich versündigen, Z., C.
85. 3. prekalíti, -ím, vb. pf. 1) durchstählen, durchhärten: p. železo, Cig.; — 2) nochmals härten, Z.; — 3) zu sehr härten, überhärten, Cig.
86. presẹkalíšče, n. ein Durchhau im Walde (als Weg), C.
87. pretẹkalíšče, n. der Ort, wo etwas hindurchläuft, der Durchlauf, Cig.
88. prikalíti, -ím, vb. pf. = prikliti, Jan. (H.).
89. radikalīzəm, -zma, m. der Radicalismus.
90. razkalíti, -ím, vb. pf. trübe machen, trüben.
91. rúkalica, f. das Maßliebchen (bellis perennis), Fr.- C., Josch; — prim. avstr.-nem. das Ruckerl, C.
92. sčakalíšče, n. = sčakovališče, Jan., Fr.- C.
93. síkalica, f. 1) die Handspritze, Cig., Jan., Štrek., Polj., Notr.; Otroci si delajo sikalice iz bezgovih vej, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) = cipa? (sikelica) Z.
94. skákalica, f. 1) das Gespringe, Cig.; — 2) der Schnellkäfer (elater sp.), (skakálica) Trebuša (Tolm.)- Erj. (Torb.).
95. skakalı̑n, m. der Springer, der Springinsfeld, Cig.
96. skakalíšče, n. der Springort, der Springplatz, Cig.; — der Einsprung, die Einsprungstelle bei einem Thiergarten, Cig.
97. skálica, f. dem. skala; 1) ein kleiner Fels; — 2) die Schieferplatte, Cig.; s skalicami kriti, Z.; — die daraus gemachte Rechentafel, V.-Cig.; — 3) skalíca, das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Notr.
98. skalína, f. das Felsstück, die Felsmasse, Jan.; gore in skaline so se razklale, Npr.- Kres.
99. skalínica, f. der Splitter, SlN.
100. skalíšče, n. das Felsengeklüft, Let.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani