kal (1088)

1. 1. kȃł, m. 1) der Koth in Pfützen, Cig.; — die Hefe, das Sediment, Jan., C.; — 2) eine flache Vertiefung, in welcher sich Regenwasser ansammelt, die Lache, Cig., Jan., C., Notr.; iz kala napiti se, Vrtov.; domače vasi umazani kal, Zv.; skoro pri vsaki hiši je kak kal, BlKr.; die Viehtränke, Štrek.; v kalih tudi živino napajajo, Nov.
2. 2. kȃł, * m. = 1. kal f., der Keim, Zv., Škrinj., Ravn.- Valj. (Rad).
3. 1. kȃł, -ı̑, f. der Keim; kali pognati, zu keimen anfangen.
4. 2. kȃł, -ı̑, f. die Härtung des Eisens (als Eigenschaft): dobra, mehka k., Cig.
5. kalȃłnik, m. = kalalo, Ip.
6. kalálọ, n. der Schöpfeimer, Jan., Ip.
7. kalamȃriš, m. das Tintenfass, ogr.- Valj. (Rad); — prim. lat. calamarius, zum Schreibzeug gehörig.
8. kalamę̑r, m. das Bleiloth, Cig. (T.); — prim. hs. kalamir.
9. kalamīna, f. der Galmei, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — prim. fr. calamine, Galmei.
10. kalamīt, m. = magnet, Cig., Vrtov. (Vin.); — prim. it. calamita, Magnet.
11. kalamīta, f. = strelovod, Cig.; — prim. kalamit.
12. kalȃn, -łnà, adj. = kalen.
13. kȃlanəc, -nca, m. ein geschlitztes Fell, V.-Cig.
14. kȃlanica, f. 1) das Spaltscheit, Cig., Jan., Mik., BlKr.; kalanice, langes Spaltholz, BlKr., M.; — 2) = kalanka, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.; ein vom Kerne gehendes Obst überhaupt, Mur.
15. 1. kȃlanje, n. das Spalten, Mur., Cig., vzhŠt.
16. 2. kalȃnje, n. das Schöpfen: prim. 2. kalati.
17. kȃlanka, f. vom Kern gehende Pfirsich, Mur., Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.
18. 1. kȃlar, -rja, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
19. 2. kalár, -rja, m. der Dorsch (gadus callarias), Erj. (Ž.).
20. 3. kalár, -rja, m. kdor vodo kala, der Schöpfer, Jan.
21. kálast, adj. Keime habend, keimend: kalasto žito, Levst. (M.).
22. 1. kȃlati, -am, vb. impf. spalten, schlitzen, Mur., Cig., Jan.; debelejši les na drobno k., vzhŠt.; drva k. = cepiti, Dalm., BlKr., Dol., jvzhŠt.; k. se, sich spalten: pečine so se kalale, Mur.; — koža se kala = poka, Cig.
23. 2. kaláti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Wassereimer Wasser aus dem Brunnen, der Cisterne herausfördern, schöpfen, Jan., Ip., Kras; kálati, Prim.- Erj. (Torb.); — 2) sinken: voda kala, Blc.-C.; — prim. it. caláre ( trans.) niederlassen, ( intr.) sinken, abnehmen.
24. kȃlavəc, -vca, m. 1) ein Werkzeug zum Spalten, Mur.; — der Klieber, Jan.; — 2) kalavci, die Spate ( min.), C., Cig. (T.).
25. kālcedon, m. neki kamen, ki spada h kremenjakom, der Chalcedon, Cig., Erj. (Min.).
26. kālcij, m. neka kemična tvarina (kovina), das Calcium, Cig. (T.).
27. kalcinācija, f. die Verkalkung, die Calcination ( chem.), Cig. (T.).
28. kȃłčək, -čka, m. dem. 1. kalec m., das Keimchen, Cig.
29. kȃłčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.- Levst. (Rok.) — prim. švic. galzler = Schweineschneider, Levst. (Rok.).
30. 1. kȃłəc, -łca, m. dem. 2. kal m., das Keimchen, Cig.
31. 2. kałəc, -łca, m., Jan. (H.), pogl. kavec, skavec.
32. kalejdoskōp, m. krasogled, das Kaleidoskop ( phys.), Cig. (T.).
33. káłən, -łna, adj. trübe; kalna voda; kalno oko.
34. kaleštráti, -ȃm, vb. impf. pantschen: po vodi k., C.
35. 1. kȃlež, m. = gošča, drozga; die Hefe, das Sediment, C.; ein Gemenge von Dünger, Erde, Wasser u. dgl. zum Düngen der Reben, jvzhŠt.; — prim. 1. kal m.
36. 2. kȃlež, m. 1) das Härten des Eisens, Kr.; — 2) der Löschtrog der Schmiede, V.-Cig.; — prim. 3. kaliti.
37. káli, = ka li, pogl. ka I. 1).
38. kāli, -ija, m. kemična tvarina, das Kali, Cig. (T.).
39. kalībər, -bra, m. die Geschützweite, das Kugelmaß, das Caliber; tudi: der Schlag, die Güte.
40. 1. kálica, f. = zagozda; der Keil, Notr.; — prim. 1. kalati.
41. 2. kalíca, f. 1) das Keimblatt, der Samenlappen, Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.); der Trieb: lukove kalice = lukova cima, LjZv.; — 2) schwarzer Kümmel (nigella sativa), Medv. (Rok.).
42. kalìč, -íča, m. dem. 1. kal; kleine Lache: kaliči ob vaseh, LjZv.
43. kalı̑čnica, f. kaličnice, samenlappige Pflanzen, Jan.
44. kālij, m. kemična tvarina, das Kalium, Cig. (T.).
45. kalikstīnəc, -nca, m. der Calixtiner, Jan.
46. kalı̑łnica, f. 1) das Hartwasser der Eisenarbeiter, Cig.; — 2) = kalilnik, Cig.
47. kalı̑łnik, m. die Harttone, das Abkühlfass, Cig.
48. kalílọ, n. 1) das Härtungsmittel, das Hartwasser der Eisenarbeiter, Cig.; — 2) die Härtung (des Eisens), Cig.
49. kalimār, -rja, m. das Schreibzeug, Dalm.; — prim. kalamariš.
50. kalı̑n, m. der Gimpel oder Blutfink (fringilla pyrrhula), Cig., Jan., Erj. (Ž.); kalin debeloglavec, Preš.
51. kalína, f. 1) die Pfütze, C., Z.; — 2) der Wasserholunder (viburnum opulus), Št.- C.; (tudi češ., rus.); — napačno: die Rainweide (ligustrum vulgare), Tuš. (R.), Cig., Jan., (po hs.); pogl. kostenika, pasji les, C.
52. kalı̑nəc kalǫ̑nəc, adv. nositi koga kalinec kalonec, jemanden huckepack tragen, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. it. essere coccolone, kauern, hocken, Erj. (Torb.).
53. kalı̑nje, n. das Wasserholundergesträuch, Z.
54. kalínovəc, -vca, m. der Wasserholunderbaum, C.
55. kalínovina, f. das Holz oder Gesträuch vom Wasserholunder, Cig.
56. kalínovje, n. = kalinje, Z.
57. kalíš, m. die Pfütze, C.; der Koth, ogr.- Mik.
58. kalíšati se, -ı̑šam se, vb. impf. sich in einer Pfütze wälzen, C.; svinje se kališajo po mlaki, jvzhŠt.
59. kalíšče, n. die Pfütze, Habd.- Mik., Jan., C.; die Mistlache: svinje se v kališči kalužajo, Fr.- C.
60. kalı̑təv, -tve, f. die Härtung (des Eisens), Jan.
61. 1. kalíti, -ím, vb. impf. keimen, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. kal f.
62. 2. kalíti, -ím, vb. impf. 1) trüben; vodo, vino k.; veselje komu k.; k. se, sich trüben, trübe werden; vino se kali; — 2) k. se, = kaljati, kališati, kalužati se, Habd.- C.
63. 3. kalíti, -ím, vb. impf. (glühendes Eisen) im Wasser kühlen, härten, stählen; kovač železo v vodi kali; tudi káliti: (sablja) Je v kačjem strupu kaljena, Npes.-K.; — kaljen = prebrisan, Gor.
64. kalìv, -íva, adj. keimfähig, Cig., Jan., Cig. (T.), UčT.
65. 1. kalı̑vəc, -vca, m. der Trüber, Cig.
66. 2. kalı̑vəc, -vca, m. der Härter (des Eisens), Cig.
67. kalívost, f. die Keimfähigkeit, Cig., Nov., SlN.
68. kalíž, m. = kališ, die Pfütze, Jan.; der Bodensatz, Cig.; kaliž narediti, eine Trübung bewirken, LjZv.; der Mischmasch, Jan.; v bukvah za prosti ljud ne smemo delati kaliža, Glas.
69. kálja, f. 1) der Schmutz am Leibe, Bodrež pri Kanalu ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) neka jed, skuhana od maselnika, skute in moke, Bolc- Erj. (Torb.).
70. káljati, -am, vb. impf. 1) = mazati, grdo pisati, Krn- Erj. (Torb.); — 2) kaljáti se, sich im Kothe wälzen: svinje se v kališču kaljajo (kaljȃjo), BlKr.
71. 1. kaljénje, n. das Keimen, das Aufgehen, Cig.
72. 2. kaljénje, n. das Trüben.
73. 3. kaljénje, n. die Härtung (des Eisens), Jan., Cig. (T.).
74. kālmež, m. = kolmež, Nov.
75. kalmūk, m. eine Art wollener Zeug, der Kalmuck.
76. kalmūkast, adj. aus Kalmuck: kalmukasta suknja, Bes.
77. káłnast, adj. trüblich, Cig.
78. kȃlnat, adj. kar se da kalati, spaltbar, vzhŠt.
79. kałnẹ́ti, -ím, vb. impf. trübe werden, ermatten (vom Glanz), Cig.
80. kałníca, f. 1) trübes Wasser, das Pfützenwasser, Cig., Jan., C., Vod. (Izb. sp.); — 2) das Bergrecht, eine Abgabe vom (trüben?) Wein, Cig.; — 3) die Dungfliege (cristalis), Erj. (Z.).
81. kałník, m. der Löschtrog, V.-Cig., Jan., DZ.
82. kałnóba, f. die Trübe, C.
83. káłnost, f. die Trübe, Cig., Jan.
84. kalobȗra, f. trübes Getränk, das Gepantsch, C.
85. kalobúriti, -ȗrim, vb. impf. pantschen, C.
86. kalomēl, m. das Kalomel ( chem.), Cig. (T.).
87. kalǫ̑nci, adv. huckepack, k. nositi, Krn- Erj. (Torb.); — prim. kalinec kalonec.
88. kālong, m. der fliegende Hund (pteropus edulis), Erj. (Ž.).
89. kalorı̑ja, f. toplotna edinica, die Calorie ( phys.), Jan. (H.).
90. kalovína, f. der Schlamm, tiefer Koth, Cig., Jan., C.
91. 1. kalovı̑t, adj. morastig, Cig., Jan.; — hs.
92. 2. kalovı̑t, adj. keimvoll, Cig.
93. kálovnica, f., Koborid, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.); pogl. kalanica 1).
94. kálovnik, m., Šol.; pogl. kalanica 1).
95. kālpak, m. madžarsko pokrivalo, der Kalpak.
96. kalpētra, f. der Löffelreiher (platalea leucorodia), V.-Cig.
97. kalȗdra, f. 1) der Nachwein, der Lauer, Št.- C.; das Gepantsch, Ip.; — 2) schmutziges Frauenzimmer, C.
98. kaludráti, -ȃm, vb. impf. 1) pantschen, C.; — 2) k. se = kalužati se, C.
99. kalȗp, m. die Form, die Gussform, das Modell, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. hs. kalup iz tur., Mik. (Et.).
100. kalȗpar, -rja, m. der Formenmacher, der Modellschneider, Cig., Jan.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani