kak (1410)

1. kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.
2. kȃk, I. adv. interr. = kako? wie? Mur.; — II. adv. rel. = kakor, vzhŠt., ogr.; — = ki: drevo, kak je bil ptič na njem, vzhŠt.- C.; — III. conj. = kadar (ko): kak je čul, als er hörte, ogr.- C.
3. kàk, interj. pfui! (v otročjem govoru).
4. kakadū, m. = kakaduj, Cig.
5. kakadūj, m. rumenočopasti k., der gelbhaubige Kakadu (cacatua sulphurea), Erj. (Ž.).
6. kakāo, m. der Cacao, Cig.
7. kakāov, adj. Cacao-, kakaovo zrno, maslo, Cig.
8. kakāovəc, -vca, m. kakaovci, Cacaopflanzen (Büttneriaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); pravi k., echter Cacao-Baum (theobroma cacao), Tuš. (R.).
9. kakaovína, f. die Cacaomasse, Jan.
10. kakāovnik, m. = kakaovec, Jan.
11. kakaovnják, m. = kakaovnik, Cig.
12. kákati, -am, vb. impf. kacken, (v otročjem govoru).
13. kakikrat, adv. = kakšenkrat, Cig., Jan.
14. kakọ̑, * adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.
15. kakǫ̑ča, f. die Qualität, C.
16. kàkor, * adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.- Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
17. kákoršən, -šna, adj. tako se skoro sploh piše za: kakršen.
18. kákoršnost, f. = kakšnost, Jsvkr.
19. kakọ̑st, f. die Beschaffenheit, die Qualität, Mur., Cig., Jan.
20. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
21. kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).
22. kakǫ́vər, pron. rel. indecl. wie beschaffen, Levst. (Sl. Spr.), Trub., Dalm.; s kakover mero vi merite, s to se bo vam zopet merilo, Dalm.; sv. pismo, v kakover jeziku bodi, die hl. Schrift, in welcher Sprache immer, Dalm.; kakover so matere, take so hčere, Levst. (Sl. Spr.); kadar kdo kakover koli živino da, wann jemand ein irgendwie beschaffenes Vieh gibt, Levst. (Sl. Spr.).
23. kakǫ́vost, f. die Qualität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
24. kakovrę̑d, adv. um welche Zeit? Mariborska ok.- C.
25. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
26. kakǫ̑vstvən, adj. qualitativ, Cig. (T.).
27. kakǫ̑vstvọ, n. die Qualität, Cig. (T.); — stsl.
28. kákovšən, -šna, adj. = kakšen, Levst. (Nauk), Vrt.
29. kákršən, -šna, adj. wie beschaffen ( rel.); kakršen je bil, takšen je še zdaj; (kákəršən, Cv., Levst.).
30. kákršnost, f. = kakšnost, (-nọ̑st) Kast.
31. kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
32. kákšənkrat, adv. hie und da einmal, manchmal.
33. kákši, adj. = kakšen, C., Mik., vzhŠt., ogr.
34. kákšnost, f. die Qualität, die Beschaffenheit, Mur., Cig. (T.), DZ., nk.
35. kakšte, kakšteč, adv. = kakor koli, (-šteč = -hoteč), ogr.- Mik.; — prim. hte.
36. kākt, m. der Cactus, Jan., Tuš. (R.).
37. kȃkti, conj. = kakor, Mur., vzhŠt.- M., ogr.- Levst. (Rok.); kakti — tak i, wie — so auch, ogr.
38. kaktica, f. kaktice, Cactuspflanzen (cacteae), Jan., Tuš. (R.).
39. kakto, conj. = kakor, ogr.- C.
40. kaktovnica, f. = kaktica, Cig. (T.).
41. kakúkavica, f. das gemeine Knabenkraut (orchis morio), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
42. bǫ́dikak, adj. = bodikakšen, C., vzhŠt.
43. bǫ́dikakšən, -šna, adj. gering, schlecht, C., vzhŠt.
44. bǫ́dikakši, adj. = bodikakšen, C., vzhŠt.
45. bǫ́dikakšnost, f. die schlechte Beschaffenheit, C.
46. doskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend gelangen, erreichen; — 2) das Springen beendigen.
47. doskakljáti, -ȃm, vb. pf. 1) hüpfend gelangen, erreichen; — 2) das Hüpfen beenden.
48. izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.
49. izskakljáti, -ȃm, vb. pf. (nacheinander) heraushüpfen, Cig.
50. lečkak, adj. = bodikak, gering, schlecht, C.
51. ličkak, adj. was immer für ein, von geringem Werte, nichtig, schlecht, Trub., Dalm., vzhŠt.- Mik.
52. mȃričkàk, pron. = marsikak, C.; — wie immer beschaffen: maričkaka zanikarna reč, schlechte, leichtfertige Sache, Dalm.; maričkako govorjenje, Dalm.
53. mȃrikàk, pron. schlecht, C.
54. mȃrkàk, pron. = marsikak, Dict.; markako, unpassend, unschicklich, Dict.; schlecht, ausgelassen, C.
55. mȃrsikàk, pron. 1) so mancher; — 2) schlecht, von keinem Werte, Dict., C.; po marsikako, auf ungehörige Weise, Mik.; marsikaka vera, der Aberglaube, C.
56. mȃrsikákost, f. die Abscheulichkeit, C.
57. mȃrsikákov, adj. mancherlei, LjZv.
58. mȃrsikákovšən, -šna, adj. = marsikakšen, Jan.
59. mȃrsikákšən, -šna, adj. mancherlei.
60. mekȃk, mehkà, adj. = mehek, Meg., Dalm.
61. mnogokàk, -káka, adj. mancherlei, Zv.; so mancher: vrabci so pobrali mnogokako jagodo, Str.
62. mȓkàk, adj. = markak, marikak, ausgelassen, Jan., Mur.
63. nàjsikàk, adj. = bodikak, schlecht, C.
64. naskȃkati, -skȃkam, -čem, I. vb. impf. ad naskočiti; = naskakovati: mesto n., Levst. (Zb. sp.); — II. naskákati se, -skákam, -čem se, vb. pf. sich satt springen.
65. naskakováti, -ȗjem, vb. impf. anstürmen, Sturm laufen, Cig.; — anrennen, bestürmen, stürmen: n. mesto, zidovje, Cig., Jan., nk.
66. naskakovȃvəc, -vca, m. der Bestürmer, Cig.
67. nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
68. nẹ́kakov, adj. = nekak, BlKr., vzhŠt.; (nekakǫ́v, Cv.).
69. nẹ́kakovšən, -šna, adj. = nekak; tudi: nekákovšən.
70. nẹ́kakšən, -šna, adj. = nekak; tudi: nẹkákšən.
71. nẹ́kakši, adj. = nekak, C., vzhŠt.
72. nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
73. nikàkọr, adv. auf keine Weise, durchaus nicht; nikakor ne morem tega storiti.
74. nikákọršən, -šna, adj., Cig., Jan. i. dr., pogl. nikakršen.
75. nikákošən, -šna, adj., Jan. i. dr., pogl. nikakovšen.
76. níkakov, adj. keinerlei, kein, ogr.- C., jvzhŠt.
77. nikákovšən, -šna, adj. keinerlei, kein, nk.
78. nikákršən, -šna, adj. keinerlei, kein.
79. nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
80. obskákati, -kam, -čem, vb. pf. o. kaj, springend um etwas herumkommen.
81. obskakljáti, -ȃm, vb. pf. o. kaj, hüpfend um etwas herumkommen.
82. obskakováti, -ȗjem, vb. impf. o. kaj, um etwas herumspringen, Cig.
83. odskákati, -kam, -čem, I. vb. pf. springend sich entfernen, davonspringen; — II. odskȃkati, -am, vb. impf. ad odskočiti, M.
84. odskakávati, -am, vb. impf. = odskakovati, Jan. (H.).
85. odskakljáti, -ȃm, vb. pf. hüpfend sich entfernen, davonhüpfen.
86. odskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odskočiti; wegspringen; iskre odskakujejo, Funken sprühen, Cig.; — zurückspringen, Cig.; abprallen, žoga odskakuje od tal.
87. okák, m. der Kaulbarsch (acerina cernua), Frey. (F.).
88. oskákati, -kam, -čem, vb. pf. = obskakati, Jan. (H.).
89. podskȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad podskočiti, Z., M.
90. pokákati, -am, vb. pf. = posrati (v otročjem govoru).
91. poskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) nacheinander springen; žabe so v mlako poskakale; — 2) ein wenig herumspringen.
92. poskakávati, -am, vb. impf. = poskakovati.
93. poskakljáti, -ȃm, vb. pf. 1) nacheinander hüpfen; — 2) ein wenig hüpfen, Cig.
94. poskakọ́ma, adv. im Galopp, C.
95. poskakovȃnje, n. das Aufspringen, das Gehüpfe.
96. poskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad poskočiti; wiederholt aufspringen, aufhüpfen; od veselja p.; srce mu od veselja poskakuje, Cig.; — žito poskakuje, das Getreide steigt im Preise, Z.
97. poskakovȃvəc, -vca, m. der Hüpfer, der Hopser, Cig.
98. poskȃkva, f. das Hüpfen ( z. B. vor Freude), Ravn.- Valj. (Rad).
99. preskȃkati, -kam, -čem, I. vb. impf. ad preskočiti, = preskakovati, Z.; — II. preskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend übersetzen, überspringen, durchspringen: jarke, polje so preskakali, Cig.; — 2) springend zubringen: ves dan p., Cig.
100. preskakávati, -am, vb. impf. = preskakovati.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani